Duda da ali ne?

Duda da ali ne?

Duda je tako samoumevni del vsakdanjega življenja z dojenčkom, da smo že pozabili, kaj je bilo prej. Duda ali materine prsi? Je bolje, da je otrok več na prsih ali da mu damo dudo? Kakšne so posledice rutinske uporabe dude? Je sesanje prsta bolj škodljivo od sesanja dude? Kaj moramo vedeti, preden otroku damo dudo?

Prvo duda patentirana leta 1900

Ljudje so že v davni preteklosti dojenčkom dajali sesat npr. koruzne storže, kose tkanine, namočene v sladke tekočine ali celo žganje, da so se umirili … Prvo dudo pa je leta 1900 patentiral Christian Meinecke, lekarnar z Manhattna. Umetna bradavica je bila iz gume, obdelana z žveplom, smrdela je po gnilem in ker je bila grde barve, so jo prebarvali z barvo, ki je vsebovala svinec. Prve dude so bile brez obročka, ploščica pa je bila iz slonovine, kosti, aluminija in podobno.

V 1970-ih letih so proizvajalci pričeli izdelovati dude z dovolj veliko ploščico, da je otrok ni mogel pogoltniti, vrvice pa so morale biti kratke – da bi preprečili nadaljnje smrti  dojenčkov zaradi zadušitve z dudo ali vrvic, na katere je bila obešena duda … Kasneje so pričeli veljati tudi predpisi glede materialov, iz katerih so dude (npr. brez BPA).

»Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo!«

pogosto slišimo. To, da je otrok na prsih, ni zaželeno, medtem ko je imeti dudo v ustih neomejeno povsem sprejemljivo? Nekateri žal še vedno zmotno menijo, da bo otrok, ki se »kar naprej« doji, razvajen, izčrpava mamo oziroma se z dojenjem muči.

Duda kot uveljavljeni simbol za dojenčka

Duda je tako samoumevna, da smo že zdavnaj pozabili, kaj je bilo prej: materine prsi ali duda. Če se malce ozremo naokoli, vidimo, da se duda kot simbol za dojenčka pojavlja povsod: previjalnice, knjige, blogi, voščilnice, celo kotički za dojenje …

Posledice rutinske uporabe dude:

  • neoptimalen razvoj obraza, čeljusti
    Jezik je »arhitekt« ustne votline. Če v mirovanju jezik ne pritiska na nebo (duda je v ustih tujek, ki jezik potiska navzdol), se zgornja čeljust in druge strukture, ki so povezane z njo, ne more razviti optimalno. Ena od posledic je lahko tudi visoko nebo in oteženo dihanje skozi nos. Dihanje skozi usta ima več posledic; med drugim že pri otrocih lahko pride do obstruktivne apneje v spanju, posledice katere pa so lahko: smrčanje, hiperaktivnost, počasnejši razvoj, slaba koncentracija, močenje postelje, nočne more in groze, glavoboli, vnetja zgornjih dihal, debelost, izcedek iz nosu …
  • ortodontske nepravilnosti
  • težave z govorom
  • pogostejša vnetja ušes
  • glivična vnetja
  • krajši podoji
  • manj (izključnega) dojenja.

Zanimivo je, da so nekateri zdravniki že leta 1909 dudo kritizirali zaradi deformacij jezika in ust, vendar se za to še danes skoraj nihče ne zmeni …

Kdo potrebuje dudo?

Večina dojenčkov ne potrebuje dude. Običajno jo bolj rabijo starši:

  • po eni strani zaradi preobremenjenosti
    Biti mama po cele dneve sama z otrokom je nečloveško (v razvitem svetu običajno ne živimo več v razširjenih družinah, kjer bi bila skrb za naraščaj porazdeljena med več odraslih) in se vsaka mama znajde po svoje, kot najbolje ve in zmore.
  • po drugi strani pa zaradi samoumevnosti, sprejetosti dude kot kulturne norme, ne da bi se vprašali, kaj z rutinsko uporabo sporočamo otroku: nimam časa zate, daj mi mir, ne moti me …

Če dojenčku kljub temu nameravate ali želite dati dudo, počakajte vsaj prvih 4–6 tednov, da dojenje steče oziroma da je poskok v rasti pri 6 tednih mimo.

Preden dojenčku daste dudo, 

se vprašajte, ali vam je všeč:

  • okus po plastiki (radi pijete iz plastičnih kozarcev in jeste s plastičnim priborom)?
  • da na slikah otrokov obraz »krasi« duda?
  • komuniciranje z otrokom, ki ima dudo v ustih?

Katero dudo izbrati? 

Če dojenčku vseeno želite dati dudo: ni dokazov, da bi bila katera duda boljša od druge. Vse so samo trditve proizvajalcev, da bi vam prodali svoje izdelke.

Palec ali duda?

Presodite sami:

  • Palec ni nič bolj umazan kot duda.
  • Palca se ga ne da izgubiti.
  • Ni dokazov, da bodo zobje zaradi sesanja prsta bolj krivi kot zaradi dude – če otrok s sesanjem pravočasno preneha (posvetujte se z zobozdravnikom ali ortodontom).
  • Otrok se mirno lahko igra s kockami in ima pri tem dudo v ustih, prstek pa bolj težko.
  • Uporabo prstka kontrolira otrok – nihče mu ga ne tišči v usta.
  • Rutinska uporaba dude skrajšuje dojenje (manj podojev in krajši podoji), sesanje prsta pa na dojenje ne vpliva.
  • Prst ne more pasti na tla in ga ne oblizuje ali daje v usta nihče drug razen otroka.
  • Možni negativni učinki dude na dojenje so povezani s pogostostjo uporabe.

Po pameti

Če se odločite za uporabo dude, jo uporabljajte kot zdravilo – čim manj oziroma kot izhod v sili, kadar res ne gre drugače, razen če uporabe ne predpiše in spremlja strokovnjak.

Duda da ali ne je bila tudi tema oddaje Klepet ob kavi.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Otrok ima mamo za dudo
Dude, ninice in stekleničke – jih otrok res potrebuje?
So dojeni malčki bolj odvisni od matere?
Dolgotrajno dojenje, zadojenci in čigava je mati? 

Fotografija: Jude Beck, Unsplash

 

Otrok ima mamo za dudo?

Otrok ima mamo za dudo?

Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?

Neka bodoča mamica mi je pisala:

Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite?

V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo

Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo.

Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu.

Kakšno izobrazbo o dojenju ima vaša predpostavljena?

O dojenju se veliko govori in piše in seveda ima vsak pravico do svojega osebnega mnenja, ki pa ni nujno skladno s strokovnimi spoznanji in priporočili. Če vas dojenje zanima, poiščite verodostojne vire informacij, kot so na primer:

Predolgo dojenje ne obstaja

Pri človeku do naravne odstavitve pride pri starosti od 2,5 do 7 let. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste, za kar se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma brez skrbi in frustracij zaključi.

Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Mati, ki se odloči za naravno odstavljanje, nikdar nima težav z nesrečnim otrokom, ki se upira njenim prizadevanjem po odstavitvi.

Omejevanje dojenja?

Ne glede na otrokovo starost ni razloga za omejevanje dojenja. Omejevanje trajanja in števila podojev ni potrebno. Pri večjem malčku obstaja tudi možnost delne odstavitve.

Ali z dojenjem razvadimo otroka?

Dojenje poleg materinega mleka otroku daje tudi občutek varnosti. Z dojenjem otroku ne moremo škodovati. Varno navezani otroci so v življenju veliko bolj samostojni in neodvisni ter imajo boljšo samopodoboLažje obvladujejo stres in znajo biti sami, če morajo biti sami. Za telesno in duševno zdravje otrok je ključno, da se mamica dosledno odziva na otrokove potrebe. Z ljubeznijo, bližino in dotikom je otroka nemogoče razvaditi.

Duda je zgolj nadomestek

Želja ni enako potreba. Normalna potreba po dojenju je naravno prisotna več let. Če je otrok odstavljen, preden potrebo po sesanju preraste, potrebuje nadomestek, npr. dudo, stekleničko, odejico, ninico ipd., ki veljajo za samoumevne in do katerih je družba zelo tolerantna. Ne verjamete? Pojdite v park in opazujte reakcijo ljudi, če gredo na primer mimo triletnika z dudo (običajno tega nihče niti ne opazi) ali pa triletnika, ki se doji …

Dojenčka ali malčka je nemogoče prisiliti v dojenje

Potreba po dojenju je prirojena in jo otrok sčasoma preraste. Eden najpogostejših mitov o dojenju je tudi, da matere vedno uživajo v dojenju in so one tiste, ki ne morejo prenehati. Kot pri vseh najljubših stvareh in ljudeh tudi pri dojenju pride do trenutkov, ko nam je dovolj. Ko rabimo premor in si želimo svoje telo spet ali vsaj začasno samo zase. Po drugi strani pa mamice rade ustrežejo otroku, saj ni lepšega kot opazovati veselega, zadovoljnega malčka.

Dojenje malčka se enostavno »zgodi«

Čeprav večina mater v razvitem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se kljub mitom in predsodkom dojenje malčka enostavno »zgodi«.

Ne glede na to, ali dojite ali ne, zakaj dojite ali ne, kako dolgo dojite ali zakaj ste prenehali dojiti ali sploh niste dojili – vedno se bo našel kdo, ki vas bo kritiziral. Vsem je nemogoče ustreči, zato naredite tako, kot čutite, da je prav. Ločite svoje občutke od mnenj in pripomb iz okolice, predvsem pa od nasvetov, za katere niste prosili. Prisluhnite sebi in otroku.

*

Morda bi vas zanimalo tudi:

Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite
So dojeni malčki bolj odvisni od matere?
Tako velik(a), pa se še kar doji?!
Odstavljanje
Dolgotrajno dojenje, zadojenci in čigava je mati?
Prispevek o dojenju malčkov v Tedniku RTV Slovenija
Kakšne barve je materino mleko?
Duda da ali ne?

Fotografija: Janko Ferlič, Unsplashed

Porodni načrt – primeri slovenskih bodočih staršev

Porodnim načrtom so se marsikje sprva posmehovali, danes pa je v večini porodnišnic uveljavljen in lepo sprejet del vsakdanje prakse. Porodni načrt je obenem tudi dokument, ki je del porodničine zdravstvene dokumentacije.

Za vas sem zbrala nekaj porodnih načrtov, ki so jih napisale naše (bodoče) mamice oziroma bodoči starši. Upam, da vam bodo v pomoč.

 

PORODNI NAČRT – 1. PRIMER

Kraj, datum

PORODNE ŽELJE

Spoštovani,

sva XX in XY in pričakujeva svojega _. otroka. Želiva si, da bi bil ta porod tako za najinega otroka kot za naju čim lepša izkušnja. Tekom nosečnosti sva se pripravljala in ozaveščala o naravnem poteku poroda. Verjameva, da je to najboljša pot in da nam prav vi lahko pri tem tudi najbolje pomagate. V nadaljevanju bi vam rada predstavila najin pogled na izpolnjujoč porod, vendar se hkrati zavedava, da so tekom procesa možni najrazličnejši zapleti. V tem primeru si želiva enakopravnega sodelovanja pri odločitvah. Prosiva vas, da nam predstavite koristi (kako bo to pomagalo porodu, najinemu otroku in mami), tveganja (kako bo ta poseg vplival na porod, na otroka in mamo) ter možne alternative, nato pa nam pustite čas, da o tem premisliva.

Z nama bo pri porodu ves čas prisotna tudi dula XYZ. Zahvaljujeva se vam, da bo lahko najina spremljevalka. Njeno vlogo si predstavlja predvsem kot čustveno oporo in svetovalko za naravni potek poroda. Ob morebitnih zapletih in posegih se želiva posvetovati tudi z njo, vendar bova končne odločitve sprejemala sama. Sicer pa si dodatnega zdravstvenega osebja (npr. študentje) ne želiva.

SPLOŠNO:
– nošenje lastne obleke
– zatemnjene luči v porodni sobi ali uporaba solne lučke
– tiho govorjenje in le toliko kolikor ga je nujno potrebnega vendar ne med popadki
– spremljanje s CTG le kolikor je nujno, sicer pa spremljanje z dopplerjem
– neomejeno gibanje po prostoru
– lastna hrana in pijača
– lastna glasba
– lastna okrasitev prostora
– slikanje, snemanje s fotoaparatom

PRVA PORODNA DOBA:
– klistir in britje: NE želiva
– vaginalni pregledi: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– protibolečinska sredstva: NE želiva razen v primeru carskega reza (spinalni blok) ali šivanja raztrganin (lokalni anestetik)
– razpok plodovih ovojev: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– antibiotiki: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– sredstva za pospeševanje poroda: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– carski rez: NE želiva, v kolikor bo nujno potreben, pa vas prosiva za uporabo epiduralne analgezije ter da otroka takoj po rojstvu položite v stik koža na kožo (če le mogoče k  mami sicer pa očetu)

POTISKANJE OTROKA:
– v lastnem ritmu brez narekovanega dihanja in v položaju, ki ustreza mami
– babica le opazuje porajanje otroka in v zaključni fazi varuje, da otrok ne pade na tla
– prerez presredka le z utemeljenimi zdravstvenimi razlogi sicer pa raje masiranje presredka oziroma uporaba toplih obkladkov
– v primeru zatika otroka brez vlečenja glave temveč sprememba položaja mame; v kolikor pa bodo potrebni medicinski posegi, pa dajeva prednost vakuumskemu porodu
– oče ulovi otroka
– spol otroka želiva ugotoviti sama (ne želiva, da nama ga sporoči osebje)

POSTELJICA:
– porodi sama brez vlečenja popkovnice
– posteljico želiva vzeti domov

NEGA NOVOROJENČKA:
– po rojstvu otroka: stik koža na kožo (mamin trebuh ali očetov prsni koš) brez časovne omejitve
– popkovnica: prereže oče in šele, ko se porodi posteljica
– verniks: vtiranje z masažo
– prvi pregledi: počakajo (točka po rojstvu otroka: stik koža na kožo brez časovne omejitve) in slednje opravite v prisotnosti očeta
– vitamin K: želiva
– nadaljnji pregledi kot so pregled sluha, kolkov, odvzem krvi za presejalne teste: ob navzočnosti mame oziroma očeta
– dodatna nega kot je umivanje, previjanje: ob navzočnosti mame ali očeta
– dude, stekleničke: NE želiva, v primeru potrebnega dohranjevanja pa izbira iztisnjenega materinega mleka ter hranjenje po sondi ali prstno hranjenje

Za sodelovanjem se vam že v naprej zahvaljujeva,

XX                                                         XY

*
*
PORODNI NAČRT – 2. PRIMER

Spoštovani!

Sem mamica __ otrok, sedaj pa pričakujem še enega. Z možem sva se odločila, da napišem porodni načrt in vas prosim, da ga preberete.

Če bodo pogoji dovoljevali in ne bo v nevarnosti oz. ogroženo moje ali otrokovo preživetje, vas prosim, da upoštevate moje naslednje želje.

Že vnaprej se zahvaljujem vsem, ki boste kakorkoli »sodelovali« pri porodu najinega otroka in nama z možem nudili vso strokovno pomoč in podporo.

ŽELIM DA:

  • mi omogočite naravni, nemedikaliziran porod
  • ne hitite s predrtjem plodovnih ovojev, ampak nekaj časa počakate, če se bodo sami predrli
  • je pri porodu prisotna samo babica in zdravnik
  • se lahko posvetujem z babico, če bi potrebovala kakšno sredstvo proti lajšanju bolečin med popadki
  • med popadki lahko menjam položaje (sede, stoje, leže na boku)
  • BI LAHKO RODILA V POKONČNEM POLOŽAJU (kakor bom takrat zmogla)
  • mož prereže popkovnico, ko bo le-ta nehala utripati
  • mi TAKOJ PO PORODU PUSTITE OTROKA NA TREBUHU ENO URO, preden opravite rutinske preglede (ali vsaj do prvega podoja)
  • so tudi sestre na oddelku po porodu do mene pozorne in prijazne, čeprav imam že več otrok in že več prakse

PROSIM NE:

  • me klistirati in briti sramnih dlak
  • rutinsko prerezati presredka, ampak samo v NUJNIH primerih in po predhodnem posvetu z menoj
  • vleči posteljice ven, ampak počakajte, da se sama porodi

 Iskreno se zahvaljujem osebju za trud, čas in pripravljenost, da prisluhne mojim željam in jih po najboljših možnostih upošteva.

Kraj, datum                                                                              XY in XX

*
*
PORODNI NAČRT – 3. PRIMER

PORODNI NAČRT

za primer poroda, ki poteka v redu in posegi iz nujnih zdravstvenih razlogov niso potrebni.

Kadarkoli v času bivanja v porodnišnici brez svojega soglasja ali (če za to ne bom sposobna) soglasja otrokovega očeta in spremljevalca pri porodu pri otroku ali sebi ne dovolim nobenih posegov, razen posegov za reševanje otrokovega ali svojega življenja.

  1. faza
    – brez prisotnosti osebja, ki ni nujno potrebno
    – opustitev nekaterih rutinskih postopkov ob sprejemu v porodnišnico (npr. britje, klistir)
    – spremljanje otrokovega stanja občasno z dopplerjem oz. stetoskopom in ne stalno s kardiotokografom (CTG-jem)
    – čim manj vaginalnih pregledov oz. samo z mojim soglasjem
    – brez pospeševanja poroda
    – brez protibolečinskih sredstev
    – spremljanje poroda z opazovanjem mojega odzivanja na popadke
    – po možnosti brez amniotomije (predrtja plodovih ovojev)
    – popolna svoboda gibanja in izbire položaja
    – tišina, brez nepotrebnega govorjenja, zastavljanja vprašanj
    – zatemnjeni prostor
  1. faza
    – moja izbira položaja za iztis
    – brez navodil kdaj in kako naj pritiskam
    – če bi bil potreben carski rez, po možnosti v epiduralni oz. področni anesteziji
    – otroka takoj položiti na moj trebuh in ga pokriti
    – popkovnico bo prerezal otrokov oče, ko se porodi placenta oz. če je potrebno prej, ko popolnoma preneha utripati
    – spontano porajanje placente, brez vlečenja popkovine ali masaže maternice
    – v fazi navezovanja z otrokom naj bo prostor zatemnjen
    – lokalno protibolečinsko sredstvo v primeru potrebe po šivanju presredka

    Po rojstvu:

    – otrok naj ima možnost, da se pristavi sam
    – vsi rutinski postopki in ukrepi, ki niso namenjeni reševanju življenja (npr. tehtanje, umivanje), naj počakajo na trenutek, ko bo otrok pripravljen (po prvem dojenju)
    – nobenih obiskov, prisotnosti osebja, ki ni nujno potrebno
    – nega otroka prepuščena staršem
    – izključno dojenje
    – brez dajanja kakršnihkoli drugih tekočin (npr. sladkane vode, mlečne formule), cucljev, dud ipd.
    – ne dovolim dajanja injekcije vitamina K

Kraj in datum                                                                              XX

*
*
PORODNI NAČRT – 4. PRIMER

Porodni načrt

Pozdravljeni,

moje ime je XX.

  • PDP : 00.00.0000
  • Moj ginekolog: …
  • Moj spremljevalec: XY (partner in bodoči oče)
  • Imam Rh- krvni tip
  • Imam težave z vidom, nosim očala
  • Imam anksiozno motnjo

Porodni načrt vsebuje moje želje za porod, vendar soglašam, da se te ne upoštevajo v primeru medicinske nujnosti.

Zavedam se vaše strokovnosti in izkušenj in vam bom za njihovo posredovanje hvaležna.

Porodne želje, ki sledijo, sva napisala za primer poroda, ko poteka vse v najlepšem redu in ko posegi niso potrebni iz nujnih zdravstvenih razlogov. V tem, drugem primeru, ko porod lahko napreduje le z zdravniško pomočjo, pa si želiva enakovrednega sodelovanja pri odločanju in da nama omogočite informirano izbiro – tako da nama predstavite težavo, vse koristi in tveganja določenega posega ter najine možnosti. Če mama ne bom v stanju, da bi se lahko odločala, naj o posegih odloča oče otroka.

Imam težave z anksiozno motnjo in sem na splošno zelo občutljiva, zato bi vas iz tega razloga prosila za posebno pozornost in razumevanje da tudi v primeru, da bi prišlo do česa nepričakovanega, to skušate povedati na način, ki bi čim manj vznemirjal in se o nadaljnjem ukrepanju pogovorimo. Želim si, da bi bilo vzdušje v porodni sobi ves čas poroda in po njem mirno in veselo.

Bodoči očka

XY je ob pogovoru mnogokrat neprijetno in ga je strah, ker ne ve, kaj ga čaka, vendar si zelo želi prisostvovati pri porodu. Prosim vas, da ga ne strašite, ga morda po možnosti vzpodbudite in tudi njemu pomagate do dobre porodne izkušnje, ker menim, da je njegova prisotnost  zelo pomembna za mojo mirnost in dobro počutje.

  • Želim si naraven in nemedikaliziran porod.
  • Ker bom rodila prvič, vas prosim, da mi pomagate z nasveti in izkušnjami, če menite, da bi mi drugačen pristop k situaciji stvar olajšal.
  • V primeru študentov babištva ali medicine se želim o njihovi prisotnosti pogovoriti na mestu samem.
  • Med porodom se želim gibati hoditi, sedeti na žogi ali blazini itd.
  • Želim da se vaginalni pregledi izvajajo diskretno, čim manj boleče in da me prej nanje opozorite.
  • Roditi želim v položaju, za katerega bi se izkazalo, da bi mi najbolj ustrezal. Ne želim, da bi rodila leže na hrbtu. Če bi morala roditi leže, bi raje ležala na boku.
  • Med porodom želim piti manjše količine vode ali čaja in če bo mogoče tudi jesti manjše prigrizke.
  • Med porodom ne želim intravenozne kapalke, razen če je potrebna iz medicinskih razlogov.
  • Porod naj se ne sproži pred 42. tednom, razen če je to nujno z medicinskega stališča.
  • Ne želim rutinskega britja presredka.
  • Ne želim rutinskega klistirja.
  • Ne želim umetnih popadkov, za pospeševanje poroda bi, če bo to potrebno, raje najprej poizkusila z naravnimi metodami.
  • Ne želim predrtja plodovih ovojev.
  • Med porodom ne želim kritik ali komentarjev o moji vzdržljivosti ali glasnosti.
  • Želim, da se otrokov srčni utrip spremlja z zunanjim CTG-jem, ne s sondo.
  • Želim, da babica varuje presredek pred pretrganjem z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami (masiranje presredka, topli obkladki, …).
  • Ne želim rezanja presredka, razen če obstaja možnost pretrganja.
  • Pred rezanjem presredka in med šivanjem želim lokalni anestetik.
  • Dokler je z otrokom vse v redu, želim pritiskati po lastnem občutku.
  • Želim, da mi babica daje navodila za dihanje med popadki.
  • Ne želim pritiskanja na trebuh.
  • Ko se porodi otrokova glavica, jo želim potipati.
  • Če bo mogoče in bom pri moči želim sama dvigniti otroka v naročje.
  • Rada bi sama ugotovila spol otroka.
  • Ne želim, da se porajanje otroka fotografira.

Sredstva proti bolečini:

  • Sredstev proti bolečini mi ne ponujajte, dokler zanje ne prosim sama.
  • Želim, da se bolečina sprva odpravlja z naravnimi tehnikami, brez zdravil.
  • Če bi bila sredstva proti bolečini potrebna, želim taka, ki bi imela čim manjši oz. ne bi imela vpliva na otroka.

Porod s carskim rezom:

  • Carskemu rezu bi se želela izogniti, razen če je medicinsko nujen.
  • Če je potreben carski rez, želim, da me seznanite s postopkom in da pri njem soodločam.
  • Carski rez želim s spinalnim blokom, če bo to časovno mogoče.
  • Želim, da po carskem rezu sama prva pestujem otroka, če bom pri zavesti/da ga prvi pestuje moj partner v stiku z kožo, v primeru totalne anestezije.
  • Takoj po carskem rezu želim otroka prvič podojiti, ne želim da dobi formulo.

Po porodu:

  • Če bom lahko, bi rada otroka dvignila sama, drugače želim, da mi takoj po porodu otroka položite na prsi.
  • O prerezu popkovnice bi se rada pogovorila na mestu samem.
  • Preden se popkovnica prereže, naj se v njej preneha utrip.
  • Želim da se kri za kontrolo krvne skupine (Rh faktor) vzame iz popkovnice.
  • Počakati želim, da se posteljica porodi sama, po naravni poti, ne želim da jo vlečete ipd.
  • Ne želim sredstva za pospeševanje izločanja posteljice in krčenja maternice, želim pa redno spremljanje krvavitve in se v nujnem primeru želim posvetovati o uporabi drugih sredstev.
  • Želim, da mi posteljico pokažete in poveste, v kakšnem stanju je ter jo odtisnete.
  • V porodni sobi želim ostati čim dlje, partner naj ostane z mano v porodni sobi kolikor dolgo bo mogoče.
  • Želim, da mi babica pomaga prvič pristaviti otroka.
  • V porodni sobi želim stik z otrokom »kože na kožo«.
  • Želim, da sem oz. partner prisotna pri vseh pregledih otroka in da se otroka ne odnaša stran od mene/naju.

Na oddelku:

  • Želim imeti otroka nenehno ob sebi.
  • Prisostvovati želim pri otrokovih vizitah in vseh pregledih (ultrazvoku kolkov in ledvic itd.).
  • Ne želim, da se otroku brez mojega dovoljenja daje umetno mleko, glukoza, duda.

Dojenje:

  • Želim dojiti in prosim za pomoč pri vzpostavljanju dojenja.
  • Prosim, da brez mojega dovoljenja ne dajete otroku prilagojenega mleka, vode ali glukoze, razen če je to nujno z medicinskega vidika.
  • Želim dojiti, a če mleka ne bo, želim zdravila za nastajanje mleka.
  • Želim dojiti, a če dojenje ne bo steklo, želim, da mi po svojih močeh pomagate, na noben način ne želim prilagojenega mleka. Želela bi pomoč in pogovor s svetovalcem za dojenje.

Že vnaprej se vam zahvaljujeva za to, da boste pripomogli k lepi porodni izkušnji.

Prosim, da v največji možni meri upoštevate najin porodni načrt in ste razumevajoči do želja po njegovi spremembi tekom poroda.

Hvala za vaš trud in pripravljenost prisluhniti najinim željam.

Kraj, datum                                                                      XX

*
*
PORODNI NAČRT – 5. PRIMER

Porodni načrt

Spoštovani!

Porodni načrt pišem, ker bi vas rada seznanila s svojimi željami glede pomembnega dogodka, ki čaka našo družinico v kratkem. Oba z možem si želiva, da bi bil porod za najinega otročička in za naju izpolnjujoče doživetje. Čudoviti trenutek, ko se bomo končno spoznali. 🙂

V vašo porodnišnico prihajava z veseljem. Spremlja naju lepa izkušnja, ki sva jo doživela ob porodu najinega prvega otroka. Poznava tudi mnoge lepe porodne zgodbe najinih prijateljev, ki so pri vas doživeli izpolnjujoče porod. Zahvaljujeva se vam za prijazen sprejem in potrpežljive odgovore na vprašanja, ki sva jih bila s strani vašega osebja deležna že do sedaj. Zaradi prijazne obravnave sva se res počutila dobro!

Pri prvem porodu sva z možem čutila skrbno podporo babic in zdravnic. Imela sva ustrezno intimo in počutila sva se povezana. Veliko nama je pomenilo, da sva lahko bila ves čas skupaj in da sem se lahko med porodom gibala. Žal pa se je zaradi spleta okoliščin (moja vročina, bruhanje, temenska vstava otroka in verjetno še česa) porod končal z vakuumom. Po njem sva sicer oba ustrezno okrevala, če pa bi le bilo mogoče, bi se takšnemu razpletu ob drugem porodu rada izognila.

Da bi si zagotovila še dodatno oporo, sva si tokrat izbrala tudi doulo YXZ. Zaupava ji in vesela sva, da naju je pripravljena spremljati. Vesela bova, če jo boste tudi vi lepo sprejeli.

Kakšne so moje želje glede poroda? Želim si naravnega poroda, pri katerem se ne mudi. Že pri prvem porodu sem spoznala predihavanje popadkov itd., zato lahko rečem, da se bolečine ne bojim, temveč jo sprejemam kot nekaj običajnega. Če bo prosta, bi si želela sobo za naravni porod, ki mi je v lepem spominu ostala že od prvega poroda.

Zavedam pa se, da je porod dogodek, ki je nepredvidljiv. Zato ne bi želela, da bi bil moj porodni načrt preozko zastavljen. Popolnoma se zavedam, da so vaše strokovne izkušnje neprecenljive vrednosti in vam pri odločitvah glede posegov zaupam. V primeru, da bi določen poseg potrebovala, bova vesela, da naju z možem seznanite z njim ter nama razložite, zakaj je potreben. V njunem primeru pa vsekakor zaupava vaši strokovni presoji in ukrepanju.

Če je mogoče, ne bi želela umetnega sproženja poroda, razpoka plodovih ovojev ter pospeševanja poroda, razen če bo dojenček v stiski. Če postane carski rez nujen in če okoliščine dopuščajo, bi si želela epiduralno, ne splošne anestezije. Če bom sama nezavestna, bi bila vesela, če bi dojenčka po operaciji na prsi dobil mož.

Želela bi, da je mož ves čas prisoten. Vaše osebje in doula pa mu lahko svetujejo glede pomoči, masaže, položajev itd., pri katerih bi rad aktivno sodeloval. Njega pooblaščam tudi za odločanje o vsem, če sama tega ne bi bila sposobna, na primer zaradi nezavesti.

Med porodom načrtujem prigrizke in pitje vode, imam sicer gestacijski diabetes, ki sem ga uravnavala z dieto, pred mesecem dni pa sem dobila tudi inzulin, ki si ga vbrizgam pred zajtrkom in večerjo (__ enote). Prosila bi za dodatna navodila glede prigrizkov med porodom.

Rajši bi nosila bolnišnična oblačila.

Test na beta-streptokok je bil pri meni v drugi nosečnosti negativen, v prvi pa pozitiven. Ne vem, kakšna je vaša praksa glede tega, a če ni nujno potrebno, preventivnega dodajanja antibiotika ne bi želela. Prav tako sem kratkovidna (dioptrija okrog __), zato bi vam bila hvaležna, da ste na to pozorni.

Vesela bi bila, če bi porod potekal v intimnem vzdušju ob zatemnjeni svetlobi, ob glasbi, ki jo bova prinesla. Med porodom bi rada spreminjala položaje, v prvi porodni dobi hodila, se veliko tuširala, saj me voda zelo sprošča.

Glede števila vaginalnih pregledov zaupam vaši strokovni presoji, enako glede uporabe CTG-ja. Če je možno, bom vesela, da dojenčka spremljate s prenosno napravo, če pa bo otročiček v stiski, bi seveda želela, da mu pomagamo.

Vesela bi bila babiške skrbi z nasveti glede porodnih položajev – prepričana sem, da so vaše izkušnje zelo dragocene. Če bi morala ležati, bi rajši na boku.

Zelo vesela bi bila, če bi porod lahko prestala brez umetnih popadkov ter tudi brez umetnih sredstev za lajšanje bolečin. V primeru, da se ta načrt ne bi uresničil, sem pripravljena to tudi spremeniti, vendar bi želela, da mi teh sredstev ne ponujate sami, ampak mi jih predstavite, če prosim zanje.

Zelo bi vam bila hvaležna za varovanje presredka (z masažo, obkladki). Rajši bi, da se presredek malo pretrga, kot da ga prerežete. Po prvem vakuumskem porodu sem imela z okrevanjem kar nekaj nevšečnosti, zato si res želim, da bi presredek obvarovala.

Ko se otročiček porodi, bi ga rada položila na prsi, mu omogočila dojenje in crkljanje. Ne bi želela, da ga umijete z milom/oljem, tudi pregled bi rajši odložila za nekaj časa (seveda če bo vse v redu). Če je možno, bom vesela, če ga pregledate in dobi injekcijo na mojih prsih, da se bo počutil varno.

Očka si želi prerezati popkovnico, ko bo nehala utripati.

Kasneje si želim biti z otročičkom skupaj v sobi in ga dojiti. Hvaležna bom za pomoč pri dojenju in skrb za malega.

Hvala, ker sva lahko zapisala te želje in ker ste se seznanili z njimi. Verjameva, da bo porod za naši družinico edinstven dogodek in zahvaljujeva se vam, ker nas boste skrbno spremljali.

Kraj, datum                                                                                                           XX in XY

 

Vzorci porodnih načrtov naj služijo le za orientacijo!

Če imate možnost, se z ginekologom oziroma babico na že na pregledih v nosečnosti pogovarjajte tudi o porodu in svoj porodni načrt sproti dopolnjujte ali prilagajajte. Morda ga boste obdržali zase, da lažje izluščite, kaj je za vas pri porodu pomembno, lahko pa porodni načrt vzamete s seboj v porodnišnico, kjer velja kot uradni dokument.

Pozanimajte se, kaj ponujajo posamezne porodnišnice, pridobite pa tudi informacije o izkušnjah žensk s podobnimi nazori in vrednotami, kot so vaše.

Če želite, mi lahko pošljete svoj porodni načrt in ga bom objavila v anonimizirani obliki. Ljudje smo si različni in več glav več ve.

Porodni načrt ni nekaj “zabetoniranega”,

saj je porod lahko nepredvidljiv. Razlika v doživljanju poroda in spominu na porod pa je pogosto odvisna od tega, kako dobro in ali se je bodoča mamica (s partnerjem) pripravila na porod.

Ženske, ki so se na porod dobro pripravile, so nanj večinoma ohranile lep spomin, četudi se je zapletlo in nazadnje nič ni potekalo, kot so si zamislile.

Pri ženskah, ki so porod vzele zlahka, ki se niso same pozanimale in pripravile, pa je večje tveganje, da podležejo strahu in odločitve prepustijo drugim, kar je za marsikatero potem bridka in obžalovanja polna izkušnja.

Rodimo (se) samo enkrat, zato se je na porod vredno pripraviti!

Opolnomočeni namreč kljub izzivom in oviram ohranimo moč odločanja in ravnamo v skladu s svojimi vrednotami ter – kar je najpomembneje – v najboljšem interesu otroka, sebe in cele družine.

*

Morda bi vas zanimalo tudi:
Porodni načrt – pasti in prednosti
Porodni načrt – kaj se obnese
Porodni načrt – zakaj se ne obnese
Priprave na porod
Priprave na dojenje
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah.

Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni. 

Gospodinjska opravila:

– priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik)
– čiščenje
– pospravljanje
– nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM]
– pranje
– opravki (npr. plačevanje položnic)

[SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]

 

Skrb za novorojenčka:

– dojenje / hranjenje
– previjanje
– kopanje
– nošenje
– podiranje kupčka
– uspavanje

+ Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)?
+ Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?

 

Skrb za:

– druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti)
– druge odvisne osebe
– hišne ljubljenčke
– domače živali
– biznis (npr. s.p. – nadomeščanje)

 

Skrb za mamico:

Počitek!
Kaj jo veseli, napolni z energijo?
Kaj umirja?
Kako negovati sebe?
Na koga izven družine se lahko obrne v stiski?
Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden]

 

Skrb za partnerstvo:

Kaj vaju povezuje kot par?
Kaj so vajine starševske vrednote?
Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete?
Kako negujeta partnerstvo?
Kako bosta našla čas zase?

 

Podporna mreža:

– drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori)
– stari starši
– sorodniki
– prijatelji
– sosedje
– dula
– svetovalka za dojenje (www.dojenje.net, www.dojenje.org)
– svetovalka za nošenje dojenčkov v nosilkah
– srečanja za mamice z dojenčki (npr. La Leche League: www.dojenje.net)
– (spletne) delavnice, predavanja in srečanja za mamice z dojenčki (npr. www.rumina.si)

 

Viri informacij:

Npr.
www.dojenje.net (dojenje)
www.rumina.si (dojenje, spanje, nošenje, uvajanje goste hrane itd.)
www.dojenje.org (dojenje)
www.llli.org (dojenje)
https://www.basisonline.org.uk/ (spanje)
http://www.rapleyweaning.com/ (BLW)

 

OBISKI [porodnišnica, doma]

– komunikacija s sorodniki in prijatelji
– kako in s kom si želite preživeti prve tedne

S partnerjem naredita brainstorming svojih želja in potreb ter oblikujta svoj poporodni načrt.
Srečno!

 

Še nekaj idej:
Osnutek poporodnega načrta DONA International (ang.)

Morda bi vas zanimalo tudi:
Porodni načrt – pasti in prednosti
Porodni načrt – kaj se obnese
Porodni načrt – zakaj se ne obnese
Priprave na porod
Priprave na dojenje
Porodni načrt – primeri bodočih slovenskih staršev

Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.

 

Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral!

Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več.

Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane!

Na pomoč, moj dojenček ne kaka!

Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan [Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!]

Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to ne bo pomagalo, svečko. [?!] 

V dobri veri, da dela prav, si je mamica pridno beležila število podojev – ves čas si je beležila pridobivanje teže, pa tudi na kateri strani in kako dolgo je dojila, nekaj časa je tudi tehtala podoje … Pokazala mi je A4 blok s številnimi popisanimi listi, polnimi številk, minut, mililitrov, ki ga je s seboj odnesla tudi k pediatru. [Že na prvi pogled je bilo očitno, da bi bilo podojev lahko več in da dojenček ne dobiva dovolj mleka!]

Kaj merimo in kako?

Ni mogoče prešteti vsega, kar šteje in ne šteje vse, kar je mogoče prešteti, je dejal Einstein. Ja, številke so pomembne, niso pa vse. Vedno moramo gledati celo sliko! Dojenček in mama sta eno. Kako se otrok doji. Ali dobro sesa. Kaj se da storiti, da bo sesanje učinkovitejše? Da bo več mleka?

Če bi podatke o novorojenčkovi teži vnesli v tabelo rasti SZO, bi ugotovili, da je stanje skrajno resno in takojšnje ukrepanje nujno – teža je namreč s skoraj 50. percentile padla na 3. percentilo! Ne glede na vse številke: že samo dojenčkov videz je sporočal, da potrebuje več hrane.

Včasih je steklenička nujna!

Tako kot po eni strani ni smiselno dajanje dodatka, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano! Če je možno, dojenčka po potrebi dohranjujemo na prsih. Seveda je bistveno preprečiti težave pri dojenju ali jih pravočasno prepoznati in reševati z ukrepi v najboljšem interesu dojenčka in matere. Vedno brez izjeme pa se držimo pravila, da je treba nahraniti dojenčka!

Tipični domino efekt

Medtem ko se je takoj po rojstvu otrok dojil, pa se je

1. problem pojavil že v prvih 24 urah:

Novorojenček je spal, sestre so materi svetovale, naj počiva, saj ima otrok dovolj rezerve. [Eden najbolj zakoreninjenih zmotnih nasvetov!]

2. problem je sledil 2. dan:

Drugi dan je mamica začela dojiti »redno na 3 ure«. [Prav tako eden najbolj zakoreninjenih in zmotnih, za mnoge mamice in dojenčke usodnih nasvetov, kar zadeva dojenje.]

3. problem – kako tipično:

Ko so novorojenčka tretji dan stehtali [Je bilo tehtanje pravilno?], naj ne bi dovolj pridobival na teži [Zakaj? Kaj je vzrok?] in so takoj

4. problem – zgolj začetno gašenje požara:

predlagali dodatek mlečne formule po steklenički [Ne da bi kdorkoli opazoval dojenje, ugotovil, ali otrok sesa učinkovito, kaj bi se še dalo izboljšati – na primer povečati pogostost podojev].

5. problem – logično nadaljevanje prvih 4 problemov:

Tako je mamica nadaljevala z dojenjem na vsaki dojki po približno 10 minut, dala stekleničko, črpala na 3h. [Če se je otrok dojil učinkovito, bi problem rešili s pogostejšim dojenjem. Če se novorojenček ni dojil učinkovito, bi bilo treba ugotoviti zakaj in mu pomagati. Materi bi bilo treba pomagati, da bi vzpostavila laktacijo (dovolj mleka) – po potrebi bi si mleko dodatno ročno iztiskala oziroma črpala ter ga dohranjevala na prsih, saj se je pristavljal.]

6. problem – komu mar tole sr**je?

Kako to, da ni bilo nikomur jasno, da dojenček nima česa kakati? Ne le, da matere nihče ni povprašal po pokakanih/polulanih pleničkah – celo ko je zaskrbljena sama iskala pomoč, ker otrok ni kakal, je prejela zgoraj omenjene nasvete.

Otrok je v porodnišnici sicer kakal 3x, potem pa doma čez 1 teden 2x. Zatem dojenček kar 20 dni [Do posveta, ko je mamica dojenčka začela dojiti pogosteje in ga dohranjevati z dodatkom.] ni kakal!  Skoraj 5 tednov star novorojenček je v svojem življenju kakal le 3x v porodnišnici, doma pa potem le 4x – skupno torej 7x! [Brez zamere, tole pa je res eno veliko sr**je!]

7. problem – neustrezni »breastfeeding management«

Mamica je otroka zbujala na približno 3 ure, proti večeru je dodala stekleničko ali dve, saj se ji je zdelo, da nima dovolj mleka in ji je tako svetovala tudi patronažna sestra.

Tako v porodnišnici kot tudi od patronažne sestre je mamica dobila nasvet, naj doji na 3 ure po 15 minut na vsaki strani. Ko se ji je začel mastitis na obeh straneh, je dojila, črpala, masirala in grela, med podoji pa je na prsi dajala zelje. Ob izboljšanju je nehala dojiti na obeh straneh. Otroka je tako na vsake tri ure dojila le na eni strani po približno 15 minut.

8.problem – pomanjkanje podpore

Ne le, da je mamico na cedilu pustil sistem zdravstvenega varstva, tudi od domačih je poslušala, da ženske v rodu pač nimajo mleka in naj se sprijazni, da je tudi pri njej tako. Da ni nič narobe, če otrok po steklenički »gor zraste«. [Že po 24 urah pogostega pristavljanja in dohranjevanja je mamica začutila, da so prsi bolj polne, medtem ko je dojila na eni strani, ji je na drugi strani pričelo iztekati mleko, dojenček pa je trikrat zapovrstjo kakal.]

Ampak mamica se ni predala!

Koliko žensk ve, da pomoč obstaja, vendar jim je preveč nerodno, da bi jo poiskale. Menijo, da je dojenje naravno in bi se morale same znajti, znati. No, saj je tudi porod naraven, pa večinoma ne rojevamo brez spremstva drugih.

Čestitke mamici, ker je sledila občutku, da nekaj ni v redu, in je šla do konca. Ker ni odnehala. Ker je poiskala pomoč. Grami gredo lepo gor, mleka je več. Ostajam optimistka, vendar še vedno preverjam, kako jima gre.

Morda bi vas zanimalo:
Taktika za več mleka in gramov
Dojenje v prvih dneh
Tehtanje dojenčka – kako se izognemo napakam
Kakšna pomoč pri dojenju je na voljo pri nas?
Tabele rasti za dojene otroke, ki jih je pripravila SZO
Materinstvo v številkah – materinstvo v krizi

Hvala, da spremljate moj blog, vabljeni tudi na predavanja za mamice z dojenčkipriprave na porod in dojenje.

Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Žal se s koronavirusom lahko okuži tudi novorojenček. Kaj poleg znanih ukrepov lahko predvsem v porodnišnici storite sami, da svojega novorojenega otroka zaščitite pred okužbo z virusom SARS-CoV-2?

1. Ne ločujte se od novorojenčka!

Poleg koronavirusa so novorojenčki v zdravstvenih ustanovah, predvsem bolnišnicah, lahko izpostavljeni tudi bolnišničnim okužbam. Tveganje se poveča vsakič, ko novorojenčka odpeljejo npr. v drug prostor ali so z njim v stiku drugi ljudje.

Poleg tega rooming-in ali sobivanje ne pomeni, da dojenčka po tem, ko ste po porodu izvajali kožni stik, zavitega v »štručko« odložite v posteljico in čakate, kdaj se bo dojil ali pa da vam osebje da navodila. Pravo sobivanje pomeni čim več kožnega stika tudi prve dni in tedne po porodu. Zelo priporočljivo je, da imate novorojenčka čim več tik ob sebi, da se bo lahko čim pogosteje dojil. Vsaka kapljica mleka šteje.

Po možnosti sami skrbite za otročička.

Sami ga previjajte in preoblačite, da se ga drugi čim manj dotikajo. Bodite pozorni na svojo in na higieno rok osebja – zaradi stresnih okoliščin, pomanjkanja časa ipd. se lahko zgodi, da se na ustrezno umivanje ali razkuževanje rok nehote pozabi.

Kaj pa dajanje dojenčka na »štacijo« čez noč, da bi si odpočili?

Le v skrajni sili, če res ne gre drugače. Čez dan vsako minuto izkoristite za počitek, dojenček naj bo z vami tudi ponoči. Po eni strani je ločitev od vas zanj stresna, stres pa negativno vpliva na naš imunski sistem, po drugi strani pa tvegate, da bo dobil dodatek mlečne formule po steklenički, kar spodkopava dojenje in že ena sama steklenička spremeni črevesno mikrobioto za več tednov izključnega dojenja. Neugodne bakterije v črevesju pa pomenijo slabše delovanje imunskega sistema …

Če je treba novorojenčka odpeljati npr. na pregled, presejalne teste, ga tja po možnosti odpeljite ali odnesite sami. Bodite pozorni na higieno površin, kamor bo odložen, na higieno predmetov, s katerimi bo morda prišel v stik, in na higieno rok zaposlenih!

2. Dojite!

V vašem naročju novorojenček dobi vse, kar potrebuje. Materino mleko ga ne le nahrani, temveč podpira tudi rast ugodnih bakterij v črevesju in s tem imunski sistem ter ga varuje pred okužbami, saj vsebuje protitelesa in zaščitne snovi.

Če dojenje ni mogoče, čim prej po porodu pričnite z ročnim iztiskanjem mleka in črpanjem, saj je materino mleko neprecenljivo – to še posebej velja za nedonošene in bolne otroke.

Pripravite se na dojenje, da boste znali presoditi, ali potrebujete pomoč.

Dojenje je naravno, vendar ne steče vedno brez težav. Če dojenje boli, se novorojenček ne pristavlja, ne sesa učinkovito, ne odvaja dovolj, ni dovolj mleka, mu teža močno pade ali pa ste v kakršnikoli drugi dilemi glede dojenja, se brez odlašanja obrnite na svetovalko za dojenje. Bistveno je, da pomoč prejmete pravočasno.

3. Čim prej pojdite domov.

Če je z otročičkom in vami vse v redu, velja razmisliti, ali ne bi bilo iz zgoraj omenjenih razlogov bolje, da se umaknete v domače okolje. Da se boste počutili bolj varne in ne boste prepuščeni sebi, je poleg tega priporočljivo naslednje:

4. Ustvarite si podporno mrežo.

V nujnih primerih kontaktirajte porodnišnico ali zdravstveni dom. Obrnite se na patronažno službo, svetovalke za dojenje (IBCLC in La Leche League) ipd. Podporo lahko poiščete tudi spletnih straneh ali v skupinah, ki nudijo verodostojne informacije na temo dojenja ipd. Pripravite lahko seznam kontaktov oseb, ki vam bodo poleg partnerja v konkretno ali moralno pomoč in oporo:
– druge mame, ki uspešno dojijo (in imajo podobne vrednote)
– vaši starši in drugi sorodniki
– sosedje, prijatelji
– patronažna sestra
– ginekolog
– osebni zdravnik
– pediater
– porodnišnica
– babica
– poporodna dula
– svetovalka za dojenje.

5. Omejite/odpovejte obiske.

Z družino se do nadaljnjega držite zase in prvi tedni naj bodo samo vaši. Za vse ostalo bo časa še na pretek. Če ni nujno potrebno, z novorojenčkom ostanite doma. Bodite pozorni na higieno. Naj vam bo lepo.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Koronavirus (SARS-CoV-2) in dojenje
Kožni stik in otrokov imunski sistem
Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje
Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Koronavirus in dojenje – nadaljujte z dojenjem

Koronavirus in dojenje – nadaljujte z dojenjem

Koronavirus (covid-19) se je pojavil tudi pri nas in pojavljajo se vprašanja, kako ravnati, če se doječa mati okuži ali zboli za koronavirusom. Ali je treba pri koronavirusu dojenje prekiniti?

Matere in dojenčki so nenehno skupaj

Matere in dojenčki so večinoma skupaj, zato so skupaj izpostavljeni istim virusom in drugim povzročiteljem bolezni. Koronavirus se prenaša ne le kapljično, torej z neposrednim stikom s kapljicami okužene osebe, ki kašlja in kiha, in z dotikom površin, onesnaženih z virusom, temveč tudi po zraku. Informacije o tem, kako dolgo, virus preživi na površinah in v zraku, so različne.

Materino mleko se sproti prilagaja 

Od okužbe do pojava simptomov običajno mine nekaj časa. Okužena ali obolela oseba je bila virusu že izpostavljena, zato je dojenje za otroka izjemnega pomena, saj materino telo že tvori in z materinim mlekom otroku daje protitelesa in druge zaščitne snovi. Sicer koronavirus v materinem mleku ni bil zaznan.

Nadaljujte z dojenjem in ostanite skupaj z dojenčkom

Ni razloga, da bi ločevali dojenčke od mater ali prekinili dojenje – ravno nasprotno, priporočljivo je čim več dojenjaČe doječa mati ali kdo od družinskih članov zboli, naj mati ne prekinja dojenja.

Prekinitev dojenja lahko povzroči več težav:

  • veliko čustveno travmo za dojenega dojenčka ali malčka
  • zmanjšanje količine mleka, saj črpanje ni enako dojenje
  • pri poskusu ponovne vzpostavitve dojenja otrok zaradi stresa in hranjenja po steklenički lahko začne zavračati dojenje
  • v materinem mleku se zaradi odsotnosti dojenja zmanjša količina zaščitnih snovi in sestava materinega mleka ne sledi več otrokovim potrebam, saj črpanje ni enako dojenje
  • večje tveganje, da bo otrok zbolel, saj ne uživa več zaščite, ki je je deležen pri dojenju.

Slednje je še posebej pomembno, če je bil kateri od družinskih članov izpostavljen virusu, je bil izpostavljen tudi dojenček. Prekinitev dojenja bi povečala tveganje, da bo otrok (resno) zbolel.

Pri preprečevanju širjenja okužbe s koronavirusom je treba skrbeti za higieno: temeljito umivanje rok in nošenje zaščitne maske pri kašljanju in kihanju.

Kaj pa, če mora mati v bolnišnico in še doji?

Če mati potrebuje hospitalizacijo, je treba storiti vse, da bo lahko imela dojenčka ob sebi in nadaljevala z dojenjem. Če je v izrednih okoliščinah z dojenjem treba prekiniti, naj mati mleko ročno iztiska ali črpa, da ohrani laktacijo, otrok pa naj dobiva iztisnjeno oz. načrpano mleko, da z njim prejme tudi protitelesa in druge zaščitne snovi.
*

Koronavirus in dojenje:
How Breastmilk Protects Newborns (članek vsebuje ilustracijo, ki ponazarja, kako materino telo tvori protitelesa in zaščitne snovi)
Priporočila La Leche League International o koronavirusu, boleznih dihal in dojenju
Kaj o koronavirusu piše dr. Jack Newman?
NIJZ – pogosta vprašanja in odgovori o koronavirusu

*
*
Morda bi vas zanimalo tudi: kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Običajno menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in preveriti položaj za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti.

Za dajanje bradavice v otrokova usta ni razloga

Ko v naročje dobimo novorojenčka, kmalu ugotovimo, da ni ravno tako. Da pravzaprav ni razloga za dajanje bradavice v otrokova usta ali tiščanje dojenčkove glavice v prsi, čeprav pogosto dobimo takšen nasvet. Mamice me pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Nekatere mamice skrbi, ali bi se morale naučiti dojiti v vseh položajih.

Zbrala sem nekaj zanimivih informacij in upam, da boste – če še niste – pri dojenju sproščeno uživale in si mimogrede še malce oddahnile, saj je skrb za dojenčka včasih naporno poslanstvo.

Dojenčki se znajo dojiti, zakaj je položaj za dojenje pomemben?

Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Tako kot novorojeni mucki ali teliček ob mami so tudi naši zdravi donošenčki opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati materine prsi.

Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Izkušnje kažejo, da so težave pri dojenju pogostejše po težkem, dolgem, medikaliziranem porodu.

Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto, kar je velika razlika!), torej potrebujejo materino pomoč. Krava mora samo pri miru stati, da se teliček lahko prisesa, medtem ko moramo človeške mame storiti nekoliko več. Vendarle morda ne toliko, kot si mislimo.

Popoln položaj za dojenje

Če v naročje dobimo vznemirjenega dojenčka, kaj bi storili? Ne da bi sploh pomislili, bi najbrž dojenčka v navpičnem položaju stisnili k sebi, tako da bi se nas dotikal s trebuščkom, medtem pa bi z eno roko podpirali ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Ta naravni položaj za tolažbo je tudi idealen za to, da se dojenček začne dojiti.

Pogosto opazimo, da se dojenček najprej stisne k nam, potem rahlo dvigne glavico ali jo nagne nekoliko nazaj, da se orientira, kjer na materinem telesu je, in začne iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri dojenčki se skorajda »vržejo« vstran ali pa očitno »iščejo« dojko.

S polaganjem v vodoravni položaj za dojenje dojenčka zmedemo

Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Otročiček instinktivno pričakuje, da ga bomo držali navpično v položaju za tolažbo, da bo sam lahko našel pot do prsi.

Če je dojenček v biološkem položaju, torej leži na materi tako, da s trebuščkom leži na njej in se lahko doji, se pri otroku zbudi več kot deset instinktov po dojenju, zato je t.i. biološki položaj za dojenje zelo priporočljiv predvsem v prvih dneh in tednih oz. pri težavah z dojenjem.

Pri večjih, bolj izkušenih dojenčkih nas položaj pri dojenju ne skrbi preveč, saj dojenje že obvladajo in jih ne moti, če jih takoj namestimo v vodoravni položaj.

Kako pravilno pristaviti dojenčka?

Svetovalke za dojenje veliko pozornosti posvečamo položaju pri dojenju oz. pristavljanju na prsi. Obstaja vrsta tehnik, kako pravilno pristaviti dojenčka na prsi. Najbolj se je uveljavil položaj za dojenje sede, torej položaj zibelke, pri čemer mamica sedi in ima dojenčka v naročju. Nekaterim mamicam dojenje leže ne gre najbolje od rok, zato tudi ponoči dojijo sede, kar utegne biti izčrpavajoče in nevarno, če bi od utrujenosti nehote zadremale in otročička izpustile iz rok.

Danes veliko strokovnjakov za dojenje matere spodbuja, naj dojijo v biološkem položaju, pri čemer je mati udobno nameščena in dobro podprta v polsedečem oziroma polležečem položaju, dojenček pa je v podobnem položaju kot pri kengurujčkanju.

Za dober začetek je idealen biološki položaj za dojenje:

  • Udobno se namestite naslonjeni nazaj.
  • Dojenčka s trebuščkom položite na prsni koš.
  • Naj dojenček najde dojko in se prisesa. Po potrebi mu pomagajte. Nekateri dojenčki ne potrebujejo pomoči, drugi pa veliko.

Ko se dojenček prisesa, se na bradavico pristavi od zgoraj, tako da bo po naravni poti dobro, globoko prisesan in mu bo bradavica segala dovolj v usta.

V drugih položajih, ko mati sedi pokonci, mora biti dojenček res dobro podprt in pravilno nameščen, da ne bo sesal samo bradavice.

Seveda ni treba vedno dojiti v biološkem položaju, vendar je v prvih dneh idealen. Materi je udobno in lahko počiva, dojenček pa se ima priložnost dojiti in se na mamici počuti varno. Opisani biološki položaj pri dojenju je pogosto »čudežna« rešitev za nemirne dojenčke oziroma dojenčke s težavami pri dojenju.

Zdravilni dotik – kožni stik

Če dojenček zavrača dojenje, se jezi na prsih ali so problemi s pristavljanjem, sta bila z mamico ločena, ima za seboj travmatičen porod ali je bil deležen npr. tiščanja na dojko ali nasilnega hranjenja po steklenički, ga lahko poskusite golega ali v plenički čim več kengurujčkati na golem prsnem košu. Po izkušnjah sodeč kožni stik dojenčka umiri, reši oziroma prepreči ogromno težav pri dojenju, saj pri otroku veliko bolj kot katerikoli drug položaj zbuja prirojene instinkte po dojenju. Brez skrbi, dojenček se ne bo prehladil, saj ga greje materin prsni koš, seveda pa ga tudi pokrijemo.

Odzivajte se na dojenčkove potrebe!

Poleg položaja pri dojenju je za vzpostavitev dojenja pomembno odzivanje na subtilne znake, da bi se dojenček dojil. Tako bo materino telo stimulirano za tvorjenje ustreznih količin mleka. Za razliko od mlečne formule, ki je vedno enaka, se sestava materinega mleka nenehno spreminja – na začetku podoja je drugačna kot na koncu, spreminja se tudi prek dneva itd.

Materino mleko nima praznih kalorij. Po približno enem mesecu se količina ne poveča kaj dosti – sestava pa se sproti prilagaja otrokovim potrebam. Materino mleko je vedno vodeno, saj vsebuje okoli 88 % vode, nikoli pa ne more biti premalo hranljivo ali kako drugače ne dovolj kakovostno. Glede na otrokovo starost in potrebe je vedno ravno pravšnje.

Sestava materinega mleka se spreminja pri vsakem dojenju, število podojev ni vedno enako – oboje je normalno. Prepogosto dojenje ne obstaja. Prsi niso nikoli do konca prazne. Čim večkrat dojenček učinkovito stimulira prsi, tem več mleka se tvori.

Zaupajte modrosti svojega telesa in dojenčku ter izberite udoben položaj za dojenje, ki vama najbolj ustreza.

*

Po podporo in pomoč pri dojenju lahko obrnete tudi na:
La Leche League Slovenija
Društvo svetovalcev za dojenje in laktacijo Slovenije
*
Morda bi vas zanimalo tudi:
Najboljši položaj za dojenje
Zavračanje dojenja
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Kdaj zamenjati stran pri dojenju?
Leni dojenčki ne obstajajo
Koliko materinega mleka popije novorojenček?
Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

*
Idejo za članek sem dobila tule:

https://www.llli.org/what-your-baby-knows-about-breastfeeding/