Tipična zgodba iz mojega dnevnika … Se najdete?
Pozvonim. Odpre mi simpatična, vendar bleda in utrujena mlada ženska, ogrnjena v debelo odejo. Pravi, da jo trese mrzlica. Teden dni po porodu. Vstopim. V stanovanju je zelo toplo. Očka v kratkih rokavih. Z zaskrbljenim izrazom na obrazu in velikimi podočnjaki pestuje spečega dojenčka. V oči mi padejo steklenička, črpalka, duda, nastavki in tehtnica … Takoj mi je jasno: izredne razmere.
Očka trdno spečega, zdravega, donošenega dojenčka na bok položi na strmo nagnjeno ležišče in ga previdno založi z zloženo brisačo, da se ne bi prevalil na hrbet. Pokrije ga s toplo odejico in prisede.
[Zakaj dvignjeno vzglavje? Čemu na bok? Zakaj ne na hrbet, kot je uradno priporočeno?]
Prisluhnem njuni zgodbi. Porod čudovit, poporodna izkušnja pa …
Prvih 24 ur se ni zgodilo nič. [Kako nič?!]
Otrok je spal, mamici se je zdelo čudno, vendar je redkobesedno osebje pomirjujoče zamahnilo z roko rekoč, da je vse v redu, da je otrok utrujen od poroda in naj ga pusti spati.
[Zakaj staršem vedno znova pripovedujejo takšne nesmisle? Komaj pride na svet, pa je že utrujen?!]
Naslednjega dne mamica poskuša s pristavljanjem. Boli. Osebje se norčuje iz materinih velikih prsi (»Kaj, take prsi, pa da nimate mleka?!«) in pravi, da »nima dovolj bradavic«.
[Kaj pa to pomeni – dovolj bradavic?]
»Gospa, brez nastavkov ne bo šlo!«
[Kako tipično.]
Otrok slaboten, ne ostane na dojki. Sledi vizita. Panika! Dojenček naj bi preveč izgubil. Kaj zdaj? Mamica trdi, da nima mleka. Osebje pravi, da prve dni tako ali tako ni mleka.
Vendarle ji prinesejo prvo črpalko. Ne dela. Drugo. Ročno. Mamica ne načrpa ničesar.
Kontrolno tehtanje, tehtnica ne pokaže ničesar.
Mamica vztraja, da potrebuje pomoč pri dojenju. Pride sestra, ji grobo stisne dojko z dolgimi nohti in otrokovo glavico potisne proti bradavici ter odide.
[Ena najbolj surovih in ponižujočih gest osebja, ki jih mamice nikoli ne pozabijo.]
Dojenček joka, mamica tudi.
[Kako žalostno! Namesto da bi se počutila varno in bi jo nekdo podprl, se čuti samo in nemočno.]
Kasneje pride druga sestra.
»Potrudite se no, zdaj ste mama. Vse je v glavi!«
[Kam je šla človečnost?]
Ne gre. Sestra prinese stekleničko, prime dojenčka in ga brez besed nahrani z umetnim mlekom.
Prihodnji dan jo sestra ozmerja, kaj muči otroka, ker doji več kot 15 minut na eni strani.
Mamica pristane na dodatek, samo da bi šla lahko domov.
Na odpustnici piše, da je dojenček izključno dojen in naj doma z dojenjem nadaljujejo na 3–4 ure oz. otrokovo željo.
[Verodostojna dokumentacija iz novorojenčkom prijazne porodnišnice, kjer se hvalijo z odličnimi rezultati pri dojenju?]
Doma se kalvarija nadaljuje. Mati dobi vročino, dojka pordela, otekla, boleča. Zdravnik predpiše antibiotik – glede dojenja nobenega nasveta.
[Dejstvo je, da obstajajo protokoli za primer mastitisa in da antibiotik ni vedno potreben, ampak to je že druga zgodba: http://www.rumina.si/mastitis-prva-pomoc/ ]
Patronažno sestro zanima predvsem dojenčkova teža. Svetuje je, naj dojenček po vsakem podoju dobi še dodatek. Na obrok mora dobiti od 70–120 ml; 6–8 obrokov v 24 urah.
[Hm. To pomeni 420–960 ml v 24 urah?! To pa je natančnost. Razlika je ogromna … ]
Oz. naj se otrok doji vsake tri ure, vmes pa naj dobi dudo. Materi je bilo svetovano, naj si zaradi mastitisa po vsakem dojenju še »do konca« izčrpa mleko.
[Ojoj. V resnici prsi niso nikoli do konca prazne. In črpanje do nezavesti povzroči kopico novih težav. Koliko mleka v resnici popije novorojenček: http://www.rumina.si/koliko-materinega-mleka-popije-novorojencek/]
Najprej smo pogledali, kako poteka dojenje. Izboljšali smo pristavljanje, se naučili prepoznati zgodnje znake, da bi se otrok dojil in ali res pije mleko (oz. samo »dudlja«), pokazali, kako otroka spodbuditi, da aktivno sesa. Materi sem pokazala, kako ročno iztiskati mleko. Naredili smo načrt za prihodnjih nekaj dni in se dogovorili, da ostanemo v stiku. Materi je v nekaj tednih uspelo iz skoraj 100 % hranjenja po steklenički z adatiranim mlekom preiti na izključno dojenje, ki je potem potekalo brez težav.
In kaj storiti, da bo dojenje steklo? Nadaljevanje sledi kmalu …
Vmes pa lahko preberete:
Sesalci smo rojeni za sesanje: http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/
Dojenje v prvih dneh: http://www.rumina.si/425/
Kako vemo, da otrok res pije mleko: http://www.rumina.si/kako-vemo-da-otrok-res-pije-mleko/
Kako je s kontrolnim tehtanjem: http://www.rumina.si/tiranija-tehtnice/
Če vam pametujejo o dojenju: http://www.rumina.si/kako-reagirati-ko-vam-pametujejo-o-dojenju/
Vabljene na delavnice in srečanja za pomoč in podporo doječim materam: http://www.rumina.si/dogodki/ in: http://www.dojenje.net/urniki.html