Spanje in uspavanje dojen─Źka

Spanje in uspavanje dojen─Źka

Mislila sem, da dojen─Źki samo jedo in spijo … dokler se ni rodila najstarej┼ía h─Źerka. Potem sem vstajala in postajala vedno bolj neprespana … Neskon─Źno naporno je bilo. Dokler si nisem nabrala znanja o razvoju dojen─Źkov in o tem, kaj vse se da narediti za ve─Ź spanca in da obenem dobro poskrbimo za otro─Źi─Źka. Je mogo─Źe dojen─Źka nau─Źiti, da sam (za)spi?

Masa┼ża dojen─Źka ÔÇô prednosti za dojen─Źka in star┼íe┬á

Masa┼ża dojen─Źka ÔÇô prednosti za dojen─Źka in star┼íe┬á

Masa┼ża dojen─Źka je v nekaterih kulturah ┼że na stotine let del tradicionalne skrbi za dojen─Źka. Tudi pri nas se vedno ve─Ź star┼íev zaveda, da je masa┼ża dojen─Źka veliko ve─Ź kot zgolj niz mehanskih gibov. Ljube─Ź dotik omogo─Źa spo┼ítljivo interakcijo z dojen─Źkom, spodbuja dojen─Źkov telesni in du┼íevni razvoj ter krepi vez med dojen─Źkom in star┼íem.

 

*

Ljube─Ź dotik je blagodejen

Ko┼ża je na┼í najve─Źji organ in se kot prvo ─Źutilo razvije ┼że v maternici. Obenem je ko┼ża edino ─Źutilo, brez katerega ne moremo ┼żiveti. Dojen─Źke najbolj umiri bli┼żina, ob─Źutek varnosti, zato je poleg ko┼żnega stika masa┼ża odli─Źna prilo┼żnost za navezovanje in druge pozitivne u─Źinke. Pri masa┼żi se u─Źimo brati dojen─Źkove signale in izbolj┼íamo komunikacijo. Obenem je interakcija z zadovoljnim dojen─Źkom izredno nagrajujo─Źa tudi za star┼íe.

Z ljube─Źim in spo┼ítljivim dotikom dojen─Źku sporo─Źamo, da ga spo┼ítujemo in imamo radi ter mu dajemo ob─Źutek varnosti. Mirni in zadovoljni dojen─Źki so dlje budni in mirni, kar je ─Źas, ko se najve─Ź nau─Źijo. Z masa┼żo se vedno znova pove┼żemo z otrokom in z njim pre┼żivljamo kakovosten ─Źas.

Ste vedeli, da je oksitocin nalezljiv?

Masa┼ża spodbuja izlo─Źanje hormona ljubezni oksitocina, ki je nalezljiv. Pri masa┼żi poleg dojen─Źka zato u┼żiva tudi star┼í, ki dojen─Źka masira. Tudi pri nas se vedno ve─Ź o─Źetov se zaveda pomena zgodnje vklju─Źenosti v skrb za otroka. Raziskave so pokazale, da mo─Źna vez med o─Źetom in dojen─Źkom prispeva k ve─Źjemu zadovoljstvu v partnerstvu (predvsem pri o─Źetih) ter bolj┼íemu kognitivnemu, telesnemu in ─Źustvenemu razvoju otroka. Seveda pa je masa┼ża tudi eden od nepozabno lepih na─Źinov pre┼żivljanja skupnih trenutkov.

Masa┼ża torej tudi pri star┼íih zmanj┼íuje stres, tveganje za poporodno depresijo, izbolj┼íuje spanje in laktacijo, prispeva k ve─Źji samozavesti in samou─Źinkovitosti ter pomaga star┼íem, da se uglasijo z otrokom.

Prednosti masa┼że za dojen─Źka

Masa┼ża spodbuja:

  • navezovanje in varno navezanost
  • verbalno in neverbalno komunikacijo
  • vzpostavitev zaupanja in samozavesti
  • uporabo vseh ─Źutil
  • dojen─Źek se po─Źuti ljubljenega, spo┼ítovanega
  • razvoj mo┼żganov in ┼żiv─Źnega sistema
  • prebavo in presnovo
  • hormonski in imunski sistem
  • koordinacijo in ravnote┼żje
  • u─Źenje in koncentracijo
  • razvoj mi┼íic in rast
  • zavedanje sebe in svojega telesa
  • gibalni razvoj
  • razvoj govora.

Masa┼ża pomaga pri:

  • napenjanju, kr─Źih in kolikah
  • zaprtju in odvajanju
  • mi┼íi─Źni napetosti
  • izra┼í─Źanju zob
  • preobremenitvi z dra┼żljaji
  • stresu.

Masa┼ża dojen─Źka spro┼í─Źa, zato:

  • manj joka
  • bolje spi
  • se la┼żje umiri
  • je bolj miren in zadovoljen
  • bolje napreduje.

Masa┼ża je zelo koristna tudi za star┼íe in prezgodaj rojene dojen─Źke, dojen─Źke s posebnimi potrebami, po carskem rezu, posvojitvi, ipd., saj pomaga pri navezovanju in vzpostavljanju vezi med star┼íem in otrokom.

Se vidimo na te─Źaju?

20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na ┼żivce

20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na ┼żivce

Ko gre za dojenje, ima seveda skoraj vsakdo svoje mnenje. Tako kot ve─Źina star┼íev pa so tudi doje─Źe mamice pogosto dele┼żne kak┼ínega komentarja ali nasveta ÔÇô ─Źeprav zanj niso prosile. Kateri komentarji oziroma miti o dojenju jim gredo najbolj na ┼żivce?

1. A spet/še kar dojiš?

2. Imaš dovolj mleka?
In kasneje: Pa še imaš mleko?

3. Kolikokrat pa dojiš?
In seveda, logi─Źno nadaljevanje: Koliko ─Źasa na vsaki strani?

4. Pa si prepri─Źana, da dobi dovolj?
In potem tisto o prednjem in zadnjem mleku: Si prepri─Źana, da na vsaki strani doji┼í dovolj dolgo, da dobi tudi tisto mastno, bolj kalori─Źno zadnje mleko?

5. Kako pa veš, koliko popije?

6. Ne bi za vsak slu─Źaj dala ┼íe malo po stekleni─Źki?

7. Te ni─Ź ne boli, ko kar naprej doji┼í?

8. Pa lahko to je┼í/pije┼í, ─Źe doji┼í?

9. Daj mu/ji stekleni─Źko, da bo┼í lahko kam ┼íla!

10. Te ni─Ź ne skrbi, da se ti bodo zaradi dojenja povesile prsi?

11. ─îe je stalno na prsih, se bo razvadil(a).

12. Najbolje, da ukine┼í no─Źno dojenje, pa bo spal(a).

13. Zve─Źer daj stekleni─Źko ali kaj gostega, da bo dlje ─Źasa mir.

14. Joj, kako je suhcen(a)!
Da ni tvoje mleko preve─Ź vodeno?!

15. Joj, kako je zalit(a)!
Raje mu/ji daj dudo, da se ne bo prenajedal(a).

16. Ne dovoli, da te ima za dudo!

17. Kaj ni ┼że ─Źas, da poleg tvojega mleka dobi ┼íe kaj drugega?

18. Kako dolgo pa misliš (še) dojiti?

19. A ni ┼że prevelik(a)?

20. No, sama nisem dojila, pa so moji otroci ─Źisto v redu.
Ali pa: Tudi ti si bila dojena samo 3 mesece, pa si vseeno ─Źisto v redu.

Vabljeni  k poslu┼íanju podcasta s komentarji:

*
Sem še kaj pozabila? Piši mi

Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Pa vendar se premika! In to na bolje! Irena in Ale┼í Rupar s slavnimi plenicami Racman premikata svet na bolje ÔÇô v podcastu prisluhnite, kako so slovenski izdelki Racman prerasli Slovenijo, osvojili Evropo in si utirajo pot na ameri┼íki trg. Pa o tem, kako nas ┼żenske materinstvo pregnete in prekali, kar se odra┼ża tudi na poklicni poti …

Kdo pa misliš, da bo danes pral plenice?

Z Ireno sva se pogovarjali, kako sta z mo┼żem za─Źela svoj posel, ubrala povsem samosvojo pot, verjela vase. Ko sta pred pribli┼żno 20 leti se┼íila prve Racmanke, so se nad krojenimi pralnimi plenicami iz naravnih materialov navdu┼íevali le redki ÔÇô bli┼żnji so ob Irenini in Ale┼íevi ideji, namre─Ź da bi s tem ustvarila svoj posel, sprva nejeverno zmajevali z glavo.

Damo kaj nase?

Danes pa izdelke Racman (poleg plenic tudi posteljne podloge, slin─Źke, vlo┼żke, prsne blazinice, kozmeti─Źne blazinice, pralne brisa─Źke itd.) uporablja vedno ve─Ź osve┼í─Źenih star┼íev in vrtcev, ki jim je mar, kaj dajejo nase in svoje najmlaj┼íe, s tem pa obenem prizana┼íajo tudi okolju.

Na tone zavr┼żenih plenic za enkratno uporabo

Ste vedeli, da vsak dojen─Źek, povit v plenice za enkratno uporabo, v povpre─Źno 2,5 letih uporabe pridela okoli 1.000 kg umazanih plenic, ki kon─Źajo v smeteh? V Sloveniji to pomeni kar 20.000 ton zavr┼żenih plenic letno.

2ÔÇô4 % slovenskih otrok je povitih v pralne plenice, kar pomeni za 400 do 800 ton manj odpadkov na leto! Vsaka plenica ┼íteje.

Otroci in materinstvo nas pregnetejo, izklešejo

Irena, uspe┼ína podjetnica in mama petih otrok nam je zaupala, kako se ji je z rojstvom prvega otroka odprl nov svet. Postala je ena prvih svetovalk za dojenje pri La Leche League v Sloveniji, ki je kot prostovoljka v ve─Ź kot 15 letih pri dojenju pomagala ne┼íteto materam in vzgojila najve─Ź svetovalk za dojenje pri nas.

U┼żiva, ker je tudi pri poslu ostala v stiku z mamicami, ekolo┼íko osve┼í─Źenimi ┼żenskami, ki se vedno bolj navdu┼íujejo nad uporabo izdelkov za ve─Źkratno uporabo iz naravnih materialov.

Irena pravi, da nas otroci in materinstvo pregnetejo, izkle┼íejo, da smo ob─Źutljive na signale, ki nam pridejo nasproti, obenem pa mo─Źne, ker vemo, da moramo vztrajati, i┼í─Źemo nove re┼íitve in spet vztrajamo ÔÇô to pa se odra┼ża tudi v na┼íem poklicnem ┼żivljenju.

Naj vas z njeno navdihujo─Źo mislijo: ┬╗Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa vsakdo naredi en majhen korak, da bo svet lep┼íi za na┼íe in druge otroke. To nas potem tudi razveseljuje!┬ź povabim k poslu┼íanju zanimivega pogovora:

*
*

Naslovna fotografija: Plenice Racman, Viral d.o.o.

Materinstvo: vsi prodajajo sre─Źo, stisk pa je veliko

Materinstvo: vsi prodajajo sre─Źo, stisk pa je veliko

Obdobje nose─Źnosti, poroda in ┼żivljenja z dojen─Źkom je verjetno najranljivej┼íe obdobje v ┼żivljenju ┼żenske, para, dru┼żine ÔÇô polno sprememb, iskanja, rasti, veselja, navdu┼íenja, pa tudi hudih stisk in preizku┼íenj, v katerih se mnoge mamice znajdejo same, ─Źeprav niso edine. Psihoterapevtka Vita Rozman, ki je tudi sama mamica, pravi, da je materinstvo najve─Źja sprememba v ┼żivljenju. Dodaja, da na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic ÔÇô vsi prodajajo sre─Źo, stisk pa je veliko in ┼żenska naj jih ne zanemarja ÔÇŽ Vas zanima, kaj zanimivega in spodbudnega je ┼íe povedala? Vabljeni k branju!

Draga Vita, kdo si in kaj po─Źne┼í?

Sem psihoterapevtka, pomagam ljudem pri pove─Źevanju kvalitete ┼żivljenja ter v ┼żivljenjskih stiskah, ki jih sami ne znajo ali ne zmorejo razre┼íevat. Z vsem svojim znanjem in izku┼ínjami sodelujem z ljudmi pri odkrivanju potencialov, ki jih nosi vsak od nas v sebi in mo┼żnostih njihovega udejanjanja. ─îlovek potrebuje vzpodbudo, negovanje, zaupanje, da potenciale lahko za─Źuti v sebi in jih tudi ┼żivi v svojem ┼żivljenju.

Kaj je tvoj veliki ZAKAJ? Zakaj po─Źne┼í, kar po─Źne┼í?

Ljudje so me zanimali ┼że kot majhno deklico. Rada sem opazovala njihovo obna┼íanje, reakcije, ob─Źutja, ki sem jih prepoznavala na njihovih obrazih in telesih. Razmi┼íljala sem o teh vtisih, o o─Źetu, mami ter drugih sorodnikih.

Pa si ┼że od nekdaj sanjala, da bo┼í postala psihoterapevtka? Kdaj si prvi─Ź za─Źutila ta klic? Kdo ali kaj te je pripeljalo na to pot?

Psihoterapevtka sem, ker me delo z ljudmi od vsega, kar po─Źnem, najbolj zanima. Rada raziskujem skupaj z ljudmi, se u─Źim, izpopolnjujem. Vem, da lahko ljudem pomagam in skupaj z njimi delam dobre stvari.

V ─Źasu ┼ítudija socialnega dela sem imela odli─Źna predavanja, ki so segala na podro─Źje psihoterapevtskega dela z ljudmi. Tak┼íno delo me je prevzelo in za─Źela sem z aktivnim prostovoljstvom na ve─Źtedenskih socioterapevtskih taborih z otroci in mladostniki, sodelovati pri zdravljenju odvisnikov od prepovedanih drog ter s pre┼żivelimi po spolni zlorabi. Pri tem delu so bili izzivi tak┼íni, da sem se tudi jaz odlo─Źila podati na pot raziskovanja sebe. Leta 1997 sem se odlo─Źila vstopiti v psihoterapevtsko skupino. To je bil velik in klju─Źen trenutek v mojem ┼żivljenju. To je bila prva psihodinamska telesno usmerjena psihoterapevtska skupina v Sloveniji. Skupino sta vodila terapevta, ki sta me s svojim na─Źinom dela navdu┼íila za psihoterapevtski pristop. V skupini sem ogromno pridobila zase, gnalo me je naprej, da tudi jaz dobivam znanje in z njim pomagam ljudem.

Prevzela me je izku┼ínja, kako lahko psihoterapevtsko raziskovanje pomaga ─Źloveku odkriti njegove potenciale, za katere niti slutil ni, da jih ima. S pomo─Źjo ─Źutenja ljubezni in opore jih ─Źlovek lahko za─Źuti in dovoli ┼żiveti. ─îlovek, ki se odlo─Źi za psihoterapevtski proces, pride vanj z vso svojo ob─Źutljivostjo in ranjenostjo, slabimi ob─Źutki o sebi, potrebuje spo┼ítovanje, tenko─Źutnost v stiku.

Zelo sem vesela, da moja ljubezen do na─Źina dela, na katerega delam, pomaga ljudem, da ozave┼í─Źajo svoje ┼żivljenje in na─Źine delovanja, razmi┼íljanja in ─Źustvovanja ter da vidijo, da je mo┼żno izplavati iz te┼żkih situacij, v katerih so se zna┼íli.

Komu pomagaš?

Name se obra─Źajo ljudje, ki ┼żelijo izbolj┼íati kvaliteto svojega ┼żivljenja ali pa so se zna┼íli v ┼żivljenjski stiski, za─Źaranem krogu, iz katerega sami ne zmorejo. Te┼żave se pojavljajo v odnosih – v partnerstvu, na delovnem mestu, dru┼żini.

Kaj je tvoj doma─Źi teren, kaj s kom najraje dela┼í, kaj te navdu┼íuje?

Rada delam z vsemi, ki pridejo v mojo prakso. Vsak ─Źlovek si zaslu┼żi in potrebuje spo┼ítovanje in pozornost drugih ljudi. Nekateri se la┼żje odprejo, la┼żje zaupajo, drugi pa─Ź po─Źasneje in te┼żje zaupajo, ampak ni─Ź zato. Vsak odziv ljudi, ki se odlo─Źijo poiskati pomo─Ź zase, ima svoj ┬╗zato┬ź in ta ima v sebi skrite zdravilne potenciale za tega posameznika.

Pomaga┼í tudi ┼żenskam, parom v pri─Źakovanju dojen─Źka, ┼żenskam s travmati─Źno porodno izku┼ínjo?

Da. Kar nekaj ┼żensk je ┼żelelo pomo─Ź v ─Źasu nose─Źnosti. Morda je bila nose─Źnost prva in so bile prestra┼íene, potrebovale so oporo, razbremenitev, ┼żelele so ubesediti, kar so zadr┼żevale znotraj sebe. Potrebovale so oporo v raziskovanju najbolj┼íega zase: kako se pogovoriti z mo┼żem, kako izraziti v slu┼żbi svoje potrebe, ugotoviti, kako in kje bi rada rodila otroka …

Prvi trenutki po rojstvu so najpomembnej┼íi. Nikoli ne bodo povrnjeni, ─Źe so zamujeni, to je dejstvo. Tu smo ┼íe ┼żivalski. ─îe gredo stvari v nepredvideno smer, ─Źe pride do carskega reza ali ─Źesa drugega, kako si takrat pomagamo. Meni se zdi zelo pomembno, da je ┼żenska psiholo┼íko dobro pripravljena na porod, da je zavestna, da ima podporo zase, da je spro┼í─Źena. Da je z na─Źinom, ki ga je izbrala, mirna. Veliko je ┼żensk, ki verjamejo, da bodo ┼że v porodni┼ínici poskrbeli zanjo, bolj so usmerjene navzven, zana┼íajo se na ┬╗re┼íitev┬ź od zunaj, sploh ne ra─Źunajo nase, ostajajo nemo─Źne. Si lahko predstavljate njeno izku┼ínjo? Takih ┼żenskih zgodb je ne┼íteto. Samo vpra┼íanje ┬╗Kdaj bo┼í imela pa drugega otroka?┬ź je lahko zanjo res stiska. Nobenega otroka ve─Ź ne ┼żeli, saj je bilo na porodu tako grozno! In tako ostane v njej lahko za vedno. Raztrganine na telesu in tudi v srcu, trpljenje, nemo─Ź …

Spominjam se, kako sem se pogovarjala s starej┼ío gospo, imela je skoraj 90 let. Rodila je pet otrok, vse doma, pri nekaterih porodih je bil ob njej mo┼ż ali porodna babica iz vasi ali pa kar je rodila kar sama. Kljub letom se je ┼żivo spominjala detajlov … snega, mraza. Ko je govorila o tem, je bila ponosna nase.

┼Żenske, ki imajo te┼żke izku┼ínje v nose─Źnosti ali porodu, potrebujejo pomo─Ź, da spregovorijo o izku┼ínjah, ki so jih do┼żivele. Te izku┼ínje zaznamujejo njo in njen odnos do otroka. Psihoterapevtsko raziskovanje teh izku┼íenj je velika prilo┼żnost za njeno rast in iskanje stika z otrokom.

Pomembno je delo z mamami, ki so imele rizi─Źno nose─Źnost, ki je bila pre┼żeta s strahovi glede samega pre┼żivetja otro─Źka, z mamami, ki so rodile nedono┼íen─Źke. Velike travme do┼żivljajo ┼żenske, ki so rodile prezgodaj, ┼żenske, katerih otroci so po porodu tako ali druga─Źe ┼żivljenjsko ogro┼żeni. Pomo─Ź potrebujejo tudi ┼żenske, ki so otroka izgubile med nose─Źnostjo, ob porodu ali po porodu.

Premalo se javno govori o stiskah mamic. Na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic, vsi prodajajo sre─Źo. Stisk pa je veliko in ┼żenska naj jih ne zanemarja. Ta ─Źustvena te┼ża oblikuje njen odnos do sebe. ┼Żenska naj tega nikar ne zanemarja v smislu: ┬╗Ah, saj bo.┬ź. Njena travmati─Źna izku┼ínja ostane v njej. Lahko traja leta, da se ┼żenska odlo─Źi poiskati pomo─Ź.

Je tak┼ínih stisk veliko? Zdi se mi, da je to en velik tabu. Se ljudje sramujejo poiskati pomo─Ź ali povedati drugim, da so v stiski? Se bojijo, da bodo stigmatizirani? Kak┼íne so tvoje izku┼ínje?

Stiske so razli─Źne in jih je zelo veliko. Pomo─Ź si poi┼í─Źe vedno ve─Ź ljudi, vendar so razli─Źni razlogi, zakaj je to te┼żko: sram, ob─Źutki krivde, mi┼íljenje, da jim pomo─Ź ne pripada, da njihova stiska ni dovolj velika, da bi bila vredna pozornosti, ljudje v─Źasih ne znajo ubesediti stisk, ─Źeprav jih jasno ─Źutijo.

Vsakega, ki vstopa v psihoterapevtski proces, je tudi strah. Novosti so lahko zanimive, privla─Źne, obetajo bolj┼íe ┼żivljenje, razbremenitev, ni pa nujno. Novosti prinesejo negotovost. Na┼ía osebna mre┼ża, ki smo jo spletli znotraj sebe, se zamaje, vnesemo nemir v svoj sistem, ki je potencial za bolj┼íe, je pa tudi cona neugodja, nemira, negotovosti.

Stigme glede samega iskanja pomo─Źi ni ve─Ź toliko. Sedaj pa postaja vedno bolj obi─Źajno, da si ─Źlovek poi┼í─Źe pomo─Ź. Pritiski ┼żivljenja so vedno ve─Źji, dobro je, da je psihoterapevtov vedno ve─Ź.

Hitrost napredovanja v psihoterapevtskem procesu ni bistvena, tako kot ne pri porodu. Pomembno je po─Źutje, potek, ne hitenje. Kaj najbolj deluje v psihoterapevtskem procesu? Tehnika, pristop nista tako pomembna. Bistveno za rast v procesu so korektivne izku┼ínje v stiku, to najbolj zdravi ÔÇô terapevtovo so─Źutje, zanimanje za ─Źloveka, radovednost ter zaupanje in spo┼ítovanje klientovih izbir in sposobnosti vodenja lastnega ┼żivljenja.

Tudi pri nose─Źnicah je tako, izbrala je svojo pot poroda, ─Źeprav jo je kasneje morda ob┼żalovala, vendar pa je bila zanjo ta njena izbira v tistem trenutku najbolj┼ía.

Tudi sama si mamica. Se ti zdi, da so tvoje poslanstvo sooblikovale tudi tvoje materinske izkušnje? Kakšen od tvojih AHA-jev? Uvidov, razsvetljenih trenutkov?

Seveda. Podati se na pot materinstva je najve─Źja sprememba v ┼żivljenju. Prepotovati pot od tega, da sem prej skrbela le zase in svoje po─Źutje, do tega, da sem postavila na prvo mesto svojega otroka, ki brez dojenja, previjanja pleni─Źk, ljubkovanja, ne bi pre┼żivel. Kak┼ína sprememba! Dve izku┼ínji materinstva sta mo─Źno vplivali na moje ┼żivljenje in delo. Moje zanimanje za do┼żivljanja ┼żensk se je mo─Źno pove─Źalo.

Lahko povem, da imam dve zelo razli─Źni izku┼ínji priprav na porod ter dve razli─Źni izku┼ínji poroda, v dveh zelo razli─Źnih porodni┼ínicah.

Kako si se pripravljala?

V ─Źasu druge nose─Źnosti sem poiskala pomo─Ź psihoterapevtke, s pomo─Źjo katere sem ne┼żno, v mojem ritmu raziskovala ob─Źutke in potrebe, ki so se porajali. Ob─Źutek, da imam ob sebi stabilno oporo, mi je vlival zaupanje, da bom zmogla vse na moji poti. Res sem.

Pri pripravah sem se poglobila v knjige Ine May Gaskin, ki me je navdu┼íila s svojim pristopom do ┼żensk in rojevanja. Podkrepila je mojo vero v ┼żensko in njeno telo. Dvakrat sem se udele┼żila porodnih konferenc, kjer sem sre─Źala fantasti─Źne ameri┼íke porodne babice, ki so imele neverjetna znanja o povezanosti psiholo┼íkega stanja ┼żenske ter delovanja njenega telesa. ┼ákoda, ker smo ┼żenske izgubile ta vedenja. Porod je naraven dogodek.

S katerimi stiskami se najpogosteje soo─Źajo ┼żenske v ─Źasu nose─Źnosti in po porodu?

Stisk je ogromno, so raznorazne in ve─Źplastne.

┼Żenske smo pod velikim pritiskom nujnosti uspeha. Na primer, kako naj ┼żenska, ki je zanosila in se spra┼íuje, kako z ljubeznijo sprejeti otro─Źka, ki raste v njej, ─Źe pa ima hude te┼żave s tem, da so ji ljudje zasedali ali pa ┼íe vedno zasedajo njen notranji, psihi─Źni prostor. Rabi ─Źas in prostor, da sprejme bitjece, da ga bo sploh lahko imela rada, da se bo odprla zanj. Kako naj si pomaga v tej situaciji, ko si ┼że v drugih ne zna?!

─îustvene stiske so, saj se mo─Ź ─Źustvovanja okrepi, morda dvomi v svoje materinske sposobnosti, ne ve, ─Źe se bo znala ustrezno odzivati na otroka, saj sama nima izku┼ínje, da bi se nanjo njeni najbli┼żji znali ustrezno odzvati, morda s partnerjem ─Źustveno nista najbolj usklajena.

Bi nam zaupala kaj ve─Ź?

Stiske, strahovi so glede njenega in otrokovega zdravja, kako bo potekal porod, bodo do nje v porodni┼ínici spo┼ítljivi, bo imela oporo v partnerju. Veliko je ┼żensk, parov, ki v strahu pred porodom kar obti─Źijo, zamrznejo in se nanj ne pripravljajo. Rojstvo otroka je za njih seveda vesel in potencialno tudi bole─Ź, lahko travmati─Źen dogodek. Kaj se je zgodilo s telesom rojevajo─Źe ┼żenske, kak┼íne posledice je na njej pustil porod, kako bo ona s to izku┼ínjo ┼żivela naprej? Nekaj star┼íev na vpra┼íanje, kdaj bo pa naslednji otrok, pove, da je bila ta izku┼ínja tako te┼żka, da ne ┼żelijo ┼íe enkrat iti skozi to in ne bodo imeli nobenega otroka ve─Ź. Ti ob─Źutki ostanejo v njih in se prena┼íajo (projecirajo) na otroka. Sporo─Źilo zanj je, kako je bilo te┼żko … Porod je res ena te┼żka izku┼ínja.

Obdobje po porodu, ko je otro─Źek sedaj tukaj, je spet polno izzivov. Kako se bo mama (ali o─Źe) odzival na otroka, je odvisno tudi od izku┼íenj odzivanja star┼íev na njene otro┼íke potrebe, od njene skrbi za svoja ─Źustva v odrasli dobi. Morda se ne zna ustrezno odzivati na potrebe otroka, morda jo nebogljenost ali predanost otroka razjezi, spravi v stisko in se boji, da bo izbruhnila in po┼íkodovala otroka.

┼Żenske smo zaposlene, kreativne, dejavne v slu┼żbah, po porodu pa, ko pridemo domov, vse to nekako odpade. Pride ─Źas za nekaj novega. V moji praksi z ┼żenskami ugotavljamo, da je nekaj tako preprostega, kot je po─Źivanje, le┼żanje pravzaprav velik problem. Ogromno ┼żensk se ne zna ule─Źi in po─Źivati v ti┼íini. Ko otrok po─Źiva, spi, je ─Źas tudi za njeno po─Źivanje. Za vsa gospodinjska opravila bo v ┼żivljenju ┼íe obilica ─Źasa.

Kaj pa preventiva? Preprosto ─Źakati ali pa bi vendarle lahko kaj ukrenili, da bi stiske prepre─Źili?

Stiske se da prepre─Źiti ali vsaj omiliti. ─îlovek lahko pomaga drugemu ─Źloveku na ─Źlove┼íki na─Źin. Nujno je opozarjanje na njih na sistemskem nivoju. ┼Żenskam je potrebno ponuditi mnogo ve─Ź kot le ginekolo┼íke preglede, sploh v ─Źasih tesnobe korona ukrepov. Nujna je mo┼żnost sodelovanja ┼żenske s porodnimi babicami, psiholo┼íkimi slu┼żbami, da ji dajo informacije, ki jih potrebuje in nudijo oporo.

Ena od stisk je tudi poporodna depresija, ki naj bi prizadela okoli 20 % mamic. V ┼íolah za star┼íe in pripravah na porod o tem praviloma ni govora. Bi morali vsebine du┼íevnega zdravja tudi vklju─Źiti v priprave na porod?

Stiske bi vsekakor morale biti imenovane in obravnavane. Moralo bi se govoriti o te┼żavah, ki ┼żenske prizadenejo, da bi jih ┼że same in njihovi partnerji prepoznali in ukrepali. Organiziranega prepoznavanja te┼żav in pomo─Źi glede njih je premalo. Aspekt du┼íevnega zdravja ┼żenske je premalo izpostavljen.

Glavno tveganje za poporodno depresijo je nediagnosticirana depresija v ─Źasu nose─Źnosti.

Poporodna depresija vpliva ne samo na po─Źutje mame pa─Ź pa tudi na zdrav razvoj otroka. Iz nje se razvije navezanost s pomanjkanjem ob─Źutka varnosti in pove─Źanjem nevarnosti za ─Źustvene probleme otrok. ─îustvena, prakti─Źna ter tudi psihoterapevtska pomo─Ź dru┼żinam, kjer se poporodna depresija pojavi, bi morala biti sistemsko podprta.

Mamice v stiski dostikrat ne vedo, kaj se z njimi dogaja. Pogosto okolica njihovo spremenjeno vedenje in ─Źustvovanje pripi┼íe ┬╗hormonom┬ź, porodu, utrujenosti ÔÇŽ ─îe┼í da bo ┼że minilo. Kako je s tem?

┼Żenska ┼że s tem, ko postane mama, potrebuje pomo─Ź. Biti mama pomeni celodnevno delo. V─Źasih je mama imela pomo─Ź sorodnikov, svoje mame, sester, tet, danes pa ┼żenska kmalu po prihodu domov ostane sama. Zmotno je razmi┼íljanje, kako je njej lepo, ko je doma. ┼Żenska cel dan posve─Źa pozornost otroku, pono─Źi bedi, prihaja do iz─Źrpanosti, ne dobiva toliko, kot daje, prilagaja se njegovemu ritmu, svoje potrebe zanemarja.

Poporodno obdobje mo─Źno vpliva na uspe┼ínost ustvarjanja diade med mamo in otrokom ter na ─Źustven razvoj otroka. To je res pomembno obdobje razvoja otroka. ─îe otro─Źek ┼íe ne govori in nam ne daje nekih o─Źitnih znakov do┼żivljanja, ┼íe ne pomeni, da ne ─Źuti. S celim telesom zaznava.

Ste vsi psihoterapevti enaki? Morda si laiki to predstavljamo filmsko ÔÇô psihoterapevta z blokom in svin─Źnikom v roki in klienta, ki le┼żi na kav─Źu. Radovedna sem: ali tvoji klienti tudi le┼żijo, haha?

Danes na svetu obstoja kakšnih 250 psihoterapevtskih pristopov. To polje je res pisano.

Ja, kav─Ź ┼íe obstaja pri dolo─Źenih terapevtih in slu┼żi svojemu namenu, moji klienti in jaz pa udobno sedimo. Blok imam, vanj pa pi┼íem po sre─Źanju in pred sre─Źanjem, ko se pripravljam na sre─Źanje.

Torej. Veliko je psihoterapevtov in ┬╗psihoterapevtov┬ź. Kje si se izobra┼żevala, lahko razlo┼żi┼í ÔÇô kako naj navadni smrtniki vemo, kdo je zaupanja vreden strokovnjak na tem podro─Źju? ─îe sem prav razumela, to podro─Źje pravno ni urejeno in je psihoterapevt lahko prakti─Źno skoraj vsak?

Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji zaradi razli─Źnih dejavnikov ni ustrezno pravno urejena. Izobra┼żevanja pa so urejena in dokazljiva. Jaz sem za─Źela svoje izobra┼żevanje leta 1997 v Sloveniji, izobra┼żevala sem se tudi na Nizozemskem ter v Berlinu. Leta 2010 sem pridobila diplomo EAP (Evropsko zdru┼żenje za psihoterapijo) ter certifikat ECPP (Evropska konfederacija psihoanalitsko usmerjenih psihoterapij). O terapevtu povesta, da ima ustrezno teoreti─Źno znanje, lastno izku┼ínjo v psihoterapevtskem procesu ter ┼że kar nekaj opravljenega dela kot psihoterapevt.

Vsak, ki se odlo─Źi, da se bo vklju─Źil v psihoterapevtski proces, lahko povpra┼ía psihoterapevta, kak┼íno ima izobrazbo, kak┼íne so izku┼ínje, kak┼íen je njegov na─Źin dela. Prav tako je pomembno, da sodelujemo s terapevtom, ki mu zaupamo in se ob njem po─Źutimo varne, da lahko z njim spregovorimo o vsebinah, ki jih sicer z drugimi ljudmi ne moremo.

Izobrazba, usposobljenost in so─Źutje so zelo pomembni, saj ljudje pridejo v terapevtski proces tudi s hudimi te┼żavami, ki zahtevajo strokovnjaka, ki jih zazna, prepozna in pravilno obravnava.

Kaj pa dela┼í, ko ne dela┼í? S ─Źim si napolni┼í baterije? Kaj pospe┼íi tvoj sr─Źni utrip in ti pri─Źara nasmeh?

Rada sem doma, na vrtu, z dru┼żino, berem, hodim v naravo, odkrivam nove kraje.

Bi še kaj dodala?

Rekla bi, naj bo ┼żenska pozorna na svoje po─Źutje v ─Źasu nose─Źnosti, naj poskrbi za svojo umirjenost in stabilnost, naj si poi┼í─Źe pomo─Ź, oporo, ─Źe ne more sama. Zdaj je dobra prilo┼żnost, ne bo ji ┼żal.

Ob─Źudujem vse ┼żenske, ki se sr─Źno trudite za mame, o─Źete in otroke izven obstoje─Źega sistem zdravstvene skrbi. Vedno sem prevzeta, koliko znanja imate, koliko pomembnih podrobnosti o dojenju veste. Upam, da boste zdravstvenim delavcem lahko predale svoje znanje.

Zahvaljujem se ti za zanimive odgovore in ti ┼żelim veliko vetra v tvoja jadra.

S psihoterapevtko Vito Rozman se lahko pove┼żete tule.

Fotografija: Polina Tankilevitch (Pexels)

Zdravje planeta se pri─Źne z zdravjem ─Źloveka ÔÇô roza oktober je tu

Zdravje planeta se pri─Źne z zdravjem ─Źloveka ÔÇô roza oktober je tu

Tako kot mati Zemlja smo tudi matere vir ┼żivljenja. In zdravje planeta se za─Źne z zdravjem ┼żensk, mater. V roza oktobru vsepovsod vidimo ro┼żnate pletenine, ki ovijajo drevesa in opozarjajo na raka na dojki. Pa je to dovolj? Da govorimo o boju?

Ali ne bi raje govorili o ljubezni?

Do ┼żensk, do mamic, do na┼íih zanamcev, do na┼íe matere Zemlje? Ali ne bi bilo lepo, ─Źe bi bili lahko prav vsi otroci dojeni ali pa vsaj hranjeni z materinim mlekom? Da bi bile vse mamice dele┼żne ljube─Źe podpore in spremstva ob in po porodu? Ali ne bi bilo lepo, ─Źe bi nas kot deklice vzgajali v duhu spo┼ítovanja in ljubezni do sebe? Da bi se znale negovati, ceniti, bi se zavedale lastne vrednosti ┼że zato, ker smo? Da bi bilo ┼że enkrat konec cankarjanskega samo┼żrtvovanja in brezmejnega razdajanja?

Prezrto dojenje

V roza oktobru se v medijih pojavljajo v glavnem prispevki o boju proti raku, prepre─Źevanju in zgodnjem odkrivanju te bolezni. Med preventivnimi ukrepi se najpogosteje omenjajo zdrav ┼żivljenjski slog brez kajenja, zdrava prehrana, redno gibanje, skrb za primerno telesno te┼żo, obvladovanje stresa in samopregledovanje ter odziv na presejalne programe DORA ÔÇô da dojenje zmanj┼íuje tveganje za raka dojke, pa je praviloma zamol─Źano ali pa omenjeno samo povr┼íno, mimogrede.

Kaj pa matere, ki ne dojijo?

┼Żal so in bodo vedno matere, ki so si ┼żelele dojiti, a dojenje kljub vsem prizadevanjem ni steklo. ┼Żal so tudi ┼żenske, ki so dojile, vendar so zbolele za rakom na dojki. To mora biti grozno. Ta prispevek ni namenjen zbujanju slabih ob─Źutkov. Zdi se mi prav, da podelim nekaj informacij o tem, da dojenje zmanj┼íuje tveganje za raka dojke, ki jih v medijih nisem zasledila.

Zakaj se (pre)malo govori o dojenju kot preventivi?

─îe se o dojenju kot pomembnem preventivnem dejavniku pri raku na dojki ne govori zato, da se ┼żenske, ki ne dojijo ali niso dojile, ne bi po─Źutile krive, gre za navadno dvoli─Źnost in ni─Ź drugega. Ima kdo slabo vest re─Źi, da kajenje pove─Źa tveganje za raka?

─îe pa se o dojenju kot preprosti u─Źinkoviti preventivi ne govori iz nevednosti, imamo pa problem, kajne?

Zaskrbljujo─Źe statistike: vsako leto 1.000 novih primerov in okoli 400 smrti

V Sloveniji je po podatkih iz Registra raka leta 2015 za rakom na dojki zbolelo 1319 ┼żensk in 8 mo┼íkih, umrlo pa je 431 ┼żensk in dva mo┼íka. 20 % oz. 263 obolelih ┼żensk je bilo mlaj┼íih od 50 let.

Napovedi niso ro┼żnate

Obolevnost se ┼żal pove─Źuje (za okoli 1,4 % na leto), torej bo raka na dojki vedno ve─Ź, zato je klju─Źno osve┼í─Źanje javnosti, da dojenje zmanj┼íuje tveganje za raka dojke.

Med bolj ogro┼żene spadajo ┼żenske, pri katerih je rak dojke v dru┼żini, ki kadijo, redno u┼żivajo alkohol in imajo previsoko telesno te┼żo, pa tudi tiste, ki so zgodaj dobile menstruacijo, ki niso rodile ali so prvega otroka rodile pozno, uporabnice kontracepcijskih tablet (v ─Źasu jemanja) in hormonskih nadomestkov za bla┼żenje te┼żav v menopavzi.

Ali dojenje zmanjšuje tveganje za raka na dojki?

Na spletni strani Europa Donna je med priporo─Źili proti raku med drugim navedeno tudi, naj ┼żenske dojijo, saj ┬╗dojenje manj┼ía ogro┼żenost z rakom, zato dojite svoje otroke, ─Źe je le mogo─Źe. Dojenje ni koristno le za dojen─Źka, ampak tudi za mamo.┬ź

V knji┼żici Rak Dojke: Kaj morate vedeti (Onkolo┼íki in┼ítitut, 2006) je med dejavnike, ki zmanj┼íujejo nevarnost raka dojke, uvr┼í─Źeno tudi dojenje, in sicer pi┼íe le: ┬╗Dojenje: Vendar le, ─Źe ┼żenska doji dlje kakor eno leto.┬ź Kot je razvidno iz nadaljevanja, to ne dr┼żi ÔÇô ┼íteje namre─Ź vsakr┼íno dojenje. Seveda pa je trajanje dojenja povezano z u─Źinkom: ─Źim dlje, tem bolje.

Kaj pravijo raziskave?

Metaanaliza iz leta 2016 je pokazala, da je vsakih 12 mesecev dojenja kadarkoli v ┼żivljenju ┼żenske povezano z zmanj┼íanjem tveganja za pojavnost invazivnega raka dojke za 4,3 %, po nekaterih ocenah pa za ve─Ź odstotkov. Po ocenah bi pove─Źanje dele┼ża dojenja vsako leto lahko prepre─Źilo 20.000 maternalnih smrti zaradi raka na dojki (Victora, 2016).

Sistemati─Źni pregled in metaanaliza iz leta 2015 sta pokazala, da je dojenje nad 12 mesecev povezano z zmanj┼íanim tveganjem za raka na dojki (za 26 %) in raka jaj─Źnikov (za 37 %). Poleg tega je dojenje povezano z 32 % manj┼íim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 (Chowdhury, 2015).

Pri nas za rakom dojke vsako leto ve─Ź kot 200 ┼żensk zboli pred 50. letom

Pojavnost predmenopavzalnega raka na dojki so prou─Źevali v veliki prospektivni kohortni ┼ítudiji, ki je potekala osem let (1997ÔÇô2005) in v kateri je sodelovalo 60.075 ┼żensk, ki so rodile. ┼átudija je pokazala, da je pojavnost raka na dojki med ┼żenskami z dru┼żinsko anamnezo raka dojke obratno sorazmerna z dojenjem, ne glede na to, koliko ─Źasa so dojile (Stuebe, 2009).

Pri nas za rakom dojke pred menopavzo vsako leto zboli skoraj 300 ┼żensk. Podpora pri dojenju torej ni klju─Źna le zaradi zdravja otrok ÔÇô morda bi dojenje lahko re┼íilo tudi ┼żivljenje kak┼íne mamice.

Tako kot vsaka kaplja mleka za dojen─Źka torej tudi vsak podoj ┼íteje!

─îe ste nose─Źi, vabljeni na priprave na porod in dojenje. ─îe ┼żelite dojiti in imate te┼żave, vam z veseljem pomagam.

Priporo─Źila:

Europa Donna: Priporo─Źila proti raku
Rak dojke: kaj morate vedeti

Študije:

Breastfeeding in the 21st century: epidemiology, mechanisms, and lifelong effect
Breastfeeding and maternal health outcomes: a systematic review and meta-analysis
Lactation and incidence of premenopausal breast cancer: a longitudinal study

Morda bi vas zanimalo tudi:

┼Żalovanje za izgubljenim dojenjem
Nehajte dojiti
So dojeni mal─Źki bolj odvisni od matere?
Dojenje je treba razumeti s srcem