Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?
Neka bodoča mamica mi je pisala:
Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite?
Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo.
Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu.
Kakšno izobrazbo o dojenju ima vaša predpostavljena?
O dojenju se veliko govori in piše in seveda ima vsak pravico do svojega osebnega mnenja, ki pa ni nujno skladno s strokovnimi spoznanji in priporočili. Če vas dojenje zanima, poiščite verodostojne vire informacij, kot so na primer:
veliko koristnih informacij pa je zbranih tudi na tej spletni strani.
Predolgo dojenje ne obstaja
Pri človeku do naravne odstavitve pride pri starosti od 2,5 do 7 let. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste, za kar se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma brez skrbi in frustracij zaključi.
Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Mati, ki se odloči za naravno odstavljanje, nikdar nima težav z nesrečnim otrokom, ki se upira njenim prizadevanjem po odstavitvi.
Omejevanje dojenja?
Ne glede na otrokovo starost ni razloga za omejevanje dojenja. Omejevanje trajanja in števila podojev ni potrebno. Pri večjem malčku obstaja tudi možnost delne odstavitve.
Ali z dojenjem razvadimo otroka?
Dojenje poleg materinega mleka otroku daje tudi občutek varnosti. Z dojenjem otroku ne moremo škodovati. Varno navezani otroci so v življenju veliko bolj samostojni in neodvisni ter imajo boljšo samopodobo. Lažje obvladujejo stres in znajo biti sami, če morajo biti sami. Za telesno in duševno zdravje otrok je ključno, da se mamica dosledno odziva na otrokove potrebe. Z ljubeznijo, bližino in dotikom je otroka nemogoče razvaditi.
Duda je zgolj nadomestek
Želja ni enako potreba. Normalna potreba po dojenju je naravno prisotna več let. Če je otrok odstavljen, preden potrebo po sesanju preraste, potrebuje nadomestek, npr. dudo, stekleničko, odejico, ninico ipd., ki veljajo za samoumevne in do katerih je družba zelo tolerantna. Ne verjamete? Pojdite v park in opazujte reakcijo ljudi, če gredo na primer mimo triletnika z dudo (običajno tega nihče niti ne opazi) ali pa triletnika, ki se doji …
Dojenčka ali malčka je nemogoče prisiliti v dojenje
Potreba po dojenju je prirojena in jo otrok sčasoma preraste. Eden najpogostejših mitov o dojenju je tudi, da matere vedno uživajo v dojenju in so one tiste, ki ne morejo prenehati. Kot pri vseh najljubših stvareh in ljudeh tudi pri dojenju pride do trenutkov, ko nam je dovolj. Ko rabimo premor in si želimo svoje telo spet ali vsaj začasno samo zase. Po drugi strani pa mamice rade ustrežejo otroku, saj ni lepšega kot opazovati veselega, zadovoljnega malčka.
Dojenje malčka se enostavno »zgodi«
Čeprav večina mater v razvitem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se kljub mitom in predsodkom dojenje malčka enostavno »zgodi«.
Ne glede na to, ali dojite ali ne, zakaj dojite ali ne, kako dolgo dojite ali zakaj ste prenehali dojiti ali sploh niste dojili – vedno se bo našel kdo, ki vas bo kritiziral. Vsem je nemogoče ustreči, zato naredite tako, kot čutite, da je prav. Ločite svoje občutke od mnenj in pripomb iz okolice, predvsem pa od nasvetov, za katere niste prosili. Prisluhnite sebi in otroku.
Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah.
Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni.
Gospodinjska opravila:
– priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik)
– čiščenje
– pospravljanje
– nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM]
– pranje
– opravki (npr. plačevanje položnic)
… [SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]
+ Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)?
+ Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?
Skrb za:
– druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti)
– druge odvisne osebe
– hišne ljubljenčke
– domače živali
– biznis (npr. s.p. – nadomeščanje)
…
Skrb za mamico:
Počitek!
Kaj jo veseli, napolni z energijo?
Kaj umirja?
Kako negovati sebe?
Na koga izven družine se lahko obrne v stiski?
Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden]
…
Skrb za partnerstvo:
Kaj vaju povezuje kot par?
Kaj so vajine starševske vrednote?
Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete?
Kako negujeta partnerstvo?
Kako bosta našla čas zase?
…
Podporna mreža:
– drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori)
– stari starši
– sorodniki
– prijatelji
– sosedje
– dula
– svetovalka za dojenje (www.dojenje.net, www.dojenje.org)
– svetovalka za nošenje dojenčkov v nosilkah
– srečanja za mamice z dojenčki (npr. La Leche League: www.dojenje.net)
– (spletne) delavnice, predavanja in srečanja za mamice z dojenčki (npr. www.rumina.si)
Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.
Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral!
Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več.
Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane!
Na pomoč, moj dojenček ne kaka!
Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan[Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!]
Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to ne bo pomagalo, svečko. [?!]
V dobri veri, da dela prav, si je mamica pridno beležila število podojev – ves čas si je beležila pridobivanje teže, pa tudi na kateri strani in kako dolgo je dojila, nekaj časa je tudi tehtala podoje … Pokazala mi je A4 blok s številnimi popisanimi listi, polnimi številk, minut, mililitrov, ki ga je s seboj odnesla tudi k pediatru. [Že na prvi pogled je bilo očitno, da bi bilo podojev lahko več in da dojenček ne dobiva dovolj mleka!]
Kaj merimo in kako?
Ni mogoče prešteti vsega, kar šteje in ne šteje vse, kar je mogoče prešteti, je dejal Einstein. Ja, številke so pomembne, niso pa vse. Vedno moramo gledati celo sliko! Dojenček in mama sta eno. Kako se otrok doji. Ali dobro sesa. Kaj se da storiti, da bo sesanje učinkovitejše? Da bo več mleka?
Če bi podatke o novorojenčkovi teži vnesli v tabelo rasti SZO, bi ugotovili, da je stanje skrajno resno in takojšnje ukrepanje nujno – teža je namreč s skoraj 50. percentile padla na 3. percentilo! Ne glede na vse številke: že samo dojenčkov videz je sporočal, da potrebuje več hrane.
Včasih je steklenička nujna!
Tako kot po eni strani ni smiselno dajanje dodatka, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano! Če je možno, dojenčka po potrebi dohranjujemo na prsih. Seveda je bistveno preprečiti težave pri dojenju ali jih pravočasno prepoznati in reševati z ukrepi v najboljšem interesu dojenčka in matere. Vedno brez izjeme pa se držimo pravila, da je treba nahraniti dojenčka!
Tipični domino efekt
Medtem ko se je takoj po rojstvu otrok dojil, pa se je
Novorojenček je spal, sestre so materi svetovale, naj počiva, saj ima otrok dovolj rezerve. [Eden najbolj zakoreninjenih zmotnih nasvetov!]
2. problem je sledil 2. dan:
Drugi dan je mamica začela dojiti »redno na 3 ure«. [Prav tako eden najbolj zakoreninjenih in zmotnih, za mnoge mamice in dojenčke usodnih nasvetov, kar zadeva dojenje.]
3. problem – kako tipično:
Ko so novorojenčka tretji dan stehtali[Je bilo tehtanje pravilno?], naj ne bi dovolj pridobival na teži [Zakaj? Kaj je vzrok?] in so takoj
4. problem – zgolj začetno gašenje požara:
predlagali dodatek mlečne formule po steklenički [Ne da bi kdorkoli opazoval dojenje, ugotovil, ali otrok sesa učinkovito, kaj bi se še dalo izboljšati – na primer povečati pogostost podojev].
5. problem – logično nadaljevanje prvih 4 problemov:
Tako je mamica nadaljevala z dojenjem na vsaki dojki po približno 10 minut, dala stekleničko, črpala na 3h. [Če se je otrok dojil učinkovito, bi problem rešili s pogostejšim dojenjem. Če se novorojenček ni dojil učinkovito, bi bilo treba ugotoviti zakaj in mu pomagati. Materi bi bilo treba pomagati, da bi vzpostavila laktacijo (dovolj mleka) – po potrebi bi si mleko dodatno ročno iztiskala oziroma črpala ter ga dohranjevala na prsih, saj se je pristavljal.]
6. problem – komu mar tole sr**je?
Kako to, da ni bilo nikomur jasno, da dojenček nima česa kakati? Ne le, da matere nihče ni povprašal po pokakanih/polulanih pleničkah – celo ko je zaskrbljena sama iskala pomoč, ker otrok ni kakal, je prejela zgoraj omenjene nasvete.
Otrok je v porodnišnici sicer kakal 3x, potem pa doma čez 1 teden 2x. Zatem dojenček kar 20 dni [Do posveta, ko je mamica dojenčka začela dojiti pogosteje in ga dohranjevati z dodatkom.] ni kakal! Skoraj 5 tednov star novorojenček je v svojem življenju kakal le 3x v porodnišnici, doma pa potem le 4x – skupno torej 7x! [Brez zamere, tole pa je res eno veliko sr**je!]
7. problem – neustrezni »breastfeeding management«
Mamica je otroka zbujala na približno 3 ure, proti večeru je dodala stekleničko ali dve, saj se ji je zdelo, da nima dovolj mleka in ji je tako svetovala tudi patronažna sestra.
Tako v porodnišnici kot tudi od patronažne sestre je mamica dobila nasvet, naj doji na 3 ure po 15 minut na vsaki strani. Ko se ji je začel mastitis na obeh straneh, je dojila, črpala, masirala in grela, med podoji pa je na prsi dajala zelje. Ob izboljšanju je nehala dojiti na obeh straneh. Otroka je tako na vsake tri ure dojila le na eni strani po približno 15 minut.
8.problem – pomanjkanje podpore
Ne le, da je mamico na cedilu pustil sistem zdravstvenega varstva, tudi od domačih je poslušala, da ženske v rodu pač nimajo mleka in naj se sprijazni, da je tudi pri njej tako. Da ni nič narobe, če otrok po steklenički »gor zraste«. [Že po 24 urah pogostega pristavljanja in dohranjevanja je mamica začutila, da so prsi bolj polne, medtem ko je dojila na eni strani, ji je na drugi strani pričelo iztekati mleko, dojenček pa je trikrat zapovrstjo kakal.]
Ampak mamica se ni predala!
Koliko žensk ve, da pomoč obstaja, vendar jim je preveč nerodno, da bi jo poiskale. Menijo, da je dojenje naravno in bi se morale same znajti, znati. No, saj je tudi porod naraven, pa večinoma ne rojevamo brez spremstva drugih.
Čestitke mamici, ker je sledila občutku, da nekaj ni v redu, in je šla do konca. Ker ni odnehala. Ker je poiskala pomoč. Grami gredo lepo gor, mleka je več. Ostajam optimistka, vendar še vedno preverjam, kako jima gre.
Žal se s koronavirusom lahko okuži tudi novorojenček. Kaj poleg znanih ukrepov lahko predvsem v porodnišnici storite sami, da svojega novorojenega otroka zaščitite pred okužbo z virusom SARS-CoV-2?
1. Ne ločujte se od novorojenčka!
Poleg koronavirusa so novorojenčki v zdravstvenih ustanovah, predvsem bolnišnicah, lahko izpostavljeni tudi bolnišničnim okužbam. Tveganje se poveča vsakič, ko novorojenčka odpeljejo npr. v drug prostor ali so z njim v stiku drugi ljudje.
Poleg tega rooming-in ali sobivanje ne pomeni, da dojenčka po tem, ko ste po porodu izvajali kožni stik, zavitega v »štručko« odložite v posteljico in čakate, kdaj se bo dojil ali pa da vam osebje da navodila. Pravo sobivanje pomeni čim več kožnega stika tudi prve dni in tedne po porodu. Zelo priporočljivo je, da imate novorojenčka čim več tik ob sebi, da se bo lahko čim pogosteje dojil. Vsaka kapljica mleka šteje.
Po možnosti sami skrbite za otročička.
Sami ga previjajte in preoblačite, da se ga drugi čim manj dotikajo. Bodite pozorni na svojo in na higieno rok osebja – zaradi stresnih okoliščin, pomanjkanja časa ipd. se lahko zgodi, da se na ustrezno umivanje ali razkuževanje rok nehote pozabi.
Kaj pa dajanje dojenčka na »štacijo« čez noč, da bi si odpočili?
Le v skrajni sili, če res ne gre drugače. Čez dan vsako minuto izkoristite za počitek, dojenček naj bo z vami tudi ponoči. Po eni strani je ločitev od vas zanj stresna, stres pa negativno vpliva na naš imunski sistem, po drugi strani pa tvegate, da bo dobil dodatek mlečne formule po steklenički, kar spodkopava dojenje in že ena sama steklenička spremeni črevesno mikrobioto za več tednov izključnega dojenja. Neugodne bakterije v črevesju pa pomenijo slabše delovanje imunskega sistema …
Če je treba novorojenčka odpeljati npr. na pregled, presejalne teste, ga tja po možnosti odpeljite ali odnesite sami. Bodite pozorni na higieno površin, kamor bo odložen, na higieno predmetov, s katerimi bo morda prišel v stik, in na higieno rok zaposlenih!
2. Dojite!
V vašem naročju novorojenček dobi vse, kar potrebuje. Materino mleko ga ne le nahrani, temveč podpira tudi rast ugodnih bakterij v črevesju in s tem imunski sistem ter ga varuje pred okužbami, saj vsebuje protitelesa in zaščitne snovi.
Če dojenje ni mogoče, čim prej po porodu pričnite z ročnim iztiskanjem mleka in črpanjem, saj je materino mleko neprecenljivo – to še posebej velja za nedonošene in bolne otroke.
Pripravite se na dojenje, da boste znali presoditi, ali potrebujete pomoč.
Dojenje je naravno, vendar ne steče vedno brez težav. Če dojenje boli, se novorojenček ne pristavlja, ne sesa učinkovito, ne odvaja dovolj, ni dovolj mleka, mu teža močno pade ali pa ste v kakršnikoli drugi dilemi glede dojenja, se brez odlašanja obrnite na svetovalko za dojenje. Bistveno je, da pomoč prejmete pravočasno.
3. Čim prej pojdite domov.
Če je z otročičkom in vami vse v redu, velja razmisliti, ali ne bi bilo iz zgoraj omenjenih razlogov bolje, da se umaknete v domače okolje. Da se boste počutili bolj varne in ne boste prepuščeni sebi, je poleg tega priporočljivo naslednje:
4. Ustvarite si podporno mrežo.
V nujnih primerih kontaktirajte porodnišnico ali zdravstveni dom. Obrnite se na patronažno službo, svetovalke za dojenje (IBCLC in La Leche League) ipd. Podporo lahko poiščete tudi spletnih straneh ali v skupinah, ki nudijo verodostojne informacije na temo dojenja ipd. Pripravite lahko seznam kontaktov oseb, ki vam bodo poleg partnerja v konkretno ali moralno pomoč in oporo:
– druge mame, ki uspešno dojijo (in imajo podobne vrednote)
– vaši starši in drugi sorodniki
– sosedje, prijatelji
– patronažna sestra
– ginekolog
– osebni zdravnik
– pediater
– porodnišnica
– babica
– poporodna dula
– svetovalka za dojenje.
5. Omejite/odpovejte obiske.
Z družino se do nadaljnjega držite zase in prvi tedni naj bodo samo vaši. Za vse ostalo bo časa še na pretek. Če ni nujno potrebno, z novorojenčkom ostanite doma. Bodite pozorni na higieno. Naj vam bo lepo.
Koronavirus (covid-19) se je pojavil tudi pri nas in pojavljajo se vprašanja, kako ravnati, če se doječa mati okuži ali zboli za koronavirusom. Ali je treba pri koronavirusu dojenje prekiniti?
Matere in dojenčki so nenehno skupaj
Matere in dojenčki so večinoma skupaj, zato so skupaj izpostavljeni istim virusom in drugim povzročiteljem bolezni. Koronavirus se prenaša ne le kapljično, torej z neposrednim stikom s kapljicami okužene osebe, ki kašlja in kiha, in z dotikom površin, onesnaženih z virusom, temveč tudi po zraku. Informacije o tem, kako dolgo, virus preživi na površinah in v zraku, so različne.
Materino mleko se sproti prilagaja
Od okužbe do pojava simptomov običajno mine nekaj časa. Okužena ali obolela oseba je bila virusu že izpostavljena, zato je dojenje za otroka izjemnega pomena, saj materino telo že tvori in z materinim mlekom otroku daje protitelesa in druge zaščitne snovi. Sicer koronavirus v materinem mleku ni bil zaznan.
Nadaljujte z dojenjem in ostanite skupaj z dojenčkom
Ni razloga, da bi ločevali dojenčke od mater ali prekinili dojenje – ravno nasprotno, priporočljivo je čim več dojenja. Če doječa mati ali kdo od družinskih članov zboli, naj mati ne prekinja dojenja.
Prekinitev dojenja lahko povzroči več težav:
veliko čustveno travmo za dojenega dojenčka ali malčka
zmanjšanje količine mleka, saj črpanje ni enako dojenje
pri poskusu ponovne vzpostavitve dojenja otrok zaradi stresa in hranjenja po steklenički lahko začne zavračati dojenje
v materinem mleku se zaradi odsotnosti dojenja zmanjša količina zaščitnih snovi in sestava materinega mleka ne sledi več otrokovim potrebam, saj črpanje ni enako dojenje
večje tveganje, da bo otrok zbolel, saj ne uživa več zaščite, ki je je deležen pri dojenju.
Slednje je še posebej pomembno, če je bil kateri od družinskih članov izpostavljen virusu, je bil izpostavljen tudi dojenček. Prekinitev dojenja bi povečala tveganje, da bo otrok (resno) zbolel.
Pri preprečevanju širjenja okužbe s koronavirusom je treba skrbeti za higieno: temeljito umivanje rok in nošenje zaščitne maske pri kašljanju in kihanju.
Kaj pa, če mora mati v bolnišnico in še doji?
Če mati potrebuje hospitalizacijo, je treba storiti vse, da bo lahko imela dojenčka ob sebi in nadaljevala z dojenjem. Če je v izrednih okoliščinah z dojenjem treba prekiniti, naj mati mleko ročno iztiska ali črpa, da ohrani laktacijo, otrok pa naj dobiva iztisnjeno oz. načrpano mleko, da z njim prejme tudi protitelesa in druge zaščitne snovi. *
Običajno menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in preveriti položaj za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti.
Za dajanje bradavice v otrokova usta ni razloga
Ko v naročje dobimo novorojenčka, kmalu ugotovimo, da ni ravno tako. Da pravzaprav ni razloga za dajanje bradavice v otrokova usta ali tiščanje dojenčkove glavice v prsi, čeprav pogosto dobimo takšen nasvet. Mamice me pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Nekatere mamice skrbi, ali bi se morale naučiti dojiti v vseh položajih.
Zbrala sem nekaj zanimivih informacij in upam, da boste – če še niste – pri dojenju sproščeno uživale in si mimogrede še malce oddahnile, saj je skrb za dojenčka včasih naporno poslanstvo.
Dojenčki se znajo dojiti, zakaj je položaj za dojenje pomemben?
Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Tako kot novorojeni mucki ali teliček ob mami so tudi naši zdravi donošenčki opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati materine prsi.
Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Izkušnje kažejo, da so težave pri dojenju pogostejše po težkem, dolgem, medikaliziranem porodu.
Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto, kar je velika razlika!), torej potrebujejo materino pomoč. Krava mora samo pri miru stati, da se teliček lahko prisesa, medtem ko moramo človeške mame storiti nekoliko več. Vendarle morda ne toliko, kot si mislimo.
Popoln položaj za dojenje
Če v naročje dobimo vznemirjenega dojenčka, kaj bi storili? Ne da bi sploh pomislili, bi najbrž dojenčka v navpičnem položaju stisnili k sebi, tako da bi se nas dotikal s trebuščkom, medtem pa bi z eno roko podpirali ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Ta naravni položaj za tolažbo je tudi idealen za to, da se dojenček začne dojiti.
Pogosto opazimo, da se dojenček najprej stisne k nam, potem rahlo dvigne glavico ali jo nagne nekoliko nazaj, da se orientira, kjer na materinem telesu je, in začne iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri dojenčki se skorajda »vržejo« vstran ali pa očitno »iščejo« dojko.
S polaganjem v vodoravni položaj za dojenje dojenčka zmedemo
Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Otročiček instinktivno pričakuje, da ga bomo držali navpično v položaju za tolažbo, da bo sam lahko našel pot do prsi.
Če je dojenček v biološkem položaju, torej leži na materi tako, da s trebuščkom leži na njej in se lahko doji, se pri otroku zbudi več kot deset instinktov po dojenju, zato je t.i. biološki položaj za dojenje zelo priporočljiv predvsem v prvih dneh in tednih oz. pri težavah z dojenjem.
Pri večjih, bolj izkušenih dojenčkih nas položaj pri dojenju ne skrbi preveč, saj dojenje že obvladajo in jih ne moti, če jih takoj namestimo v vodoravni položaj.
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Svetovalke za dojenje veliko pozornosti posvečamo položaju pri dojenju oz. pristavljanju na prsi. Obstaja vrsta tehnik, kako pravilno pristaviti dojenčka na prsi. Najbolj se je uveljavil položaj za dojenje sede, torej položaj zibelke, pri čemer mamica sedi in ima dojenčka v naročju. Nekaterim mamicam dojenje leže ne gre najbolje od rok, zato tudi ponoči dojijo sede, kar utegne biti izčrpavajoče in nevarno, če bi od utrujenosti nehote zadremale in otročička izpustile iz rok.
Danes veliko strokovnjakov za dojenje matere spodbuja, naj dojijo v biološkem položaju, pri čemer je mati udobno nameščena in dobro podprta v polsedečem oziroma polležečem položaju, dojenček pa je v podobnem položaju kot pri kengurujčkanju.
Za dober začetek je idealen biološki položaj za dojenje:
Udobno se namestite naslonjeni nazaj.
Dojenčka s trebuščkom položite na prsni koš.
Naj dojenček najde dojko in se prisesa. Po potrebi mu pomagajte. Nekateri dojenčki ne potrebujejo pomoči, drugi pa veliko.
Ko se dojenček prisesa, se na bradavico pristavi od zgoraj, tako da bo po naravni poti dobro, globoko prisesan in mu bo bradavica segala dovolj v usta.
V drugih položajih, ko mati sedi pokonci, mora biti dojenček res dobro podprt in pravilno nameščen, da ne bo sesal samo bradavice.
Seveda ni treba vedno dojiti v biološkem položaju, vendar je v prvih dneh idealen. Materi je udobno in lahko počiva, dojenček pa se ima priložnost dojiti in se na mamici počuti varno. Opisani biološki položaj pri dojenju je pogosto »čudežna« rešitev za nemirne dojenčke oziroma dojenčke s težavami pri dojenju.
Če dojenček zavrača dojenje, se jezi na prsih ali so problemi s pristavljanjem, sta bila z mamico ločena, ima za seboj travmatičen porod ali je bil deležen npr. tiščanja na dojko ali nasilnega hranjenja po steklenički, ga lahko poskusite golega ali v plenički čim več kengurujčkati na golem prsnem košu. Po izkušnjah sodeč kožni stik dojenčka umiri, reši oziroma prepreči ogromno težav pri dojenju, saj pri otroku veliko bolj kot katerikoli drug položaj zbuja prirojene instinkte po dojenju. Brez skrbi, dojenček se ne bo prehladil, saj ga greje materin prsni koš, seveda pa ga tudi pokrijemo.
Odzivajte se na dojenčkove potrebe!
Poleg položaja pri dojenju je za vzpostavitev dojenja pomembno odzivanje na subtilne znake, da bi se dojenček dojil. Tako bo materino telo stimulirano za tvorjenje ustreznih količin mleka. Za razliko od mlečne formule, ki je vedno enaka, se sestava materinega mleka nenehno spreminja – na začetku podoja je drugačna kot na koncu, spreminja se tudi prek dneva itd.
Materino mleko nima praznih kalorij. Po približno enem mesecu se količina ne poveča kaj dosti – sestava pa se sproti prilagaja otrokovim potrebam. Materino mleko je vedno vodeno, saj vsebuje okoli 88 % vode, nikoli pa ne more biti premalo hranljivo ali kako drugače ne dovolj kakovostno. Glede na otrokovo starost in potrebe je vedno ravno pravšnje.
Sestava materinega mleka se spreminja pri vsakem dojenju, število podojev ni vedno enako – oboje je normalno. Prepogosto dojenje ne obstaja. Prsi niso nikoli do konca prazne. Čim večkrat dojenček učinkovito stimulira prsi, tem več mleka se tvori.
Zaupajte modrosti svojega telesa in dojenčku ter izberite udoben položaj za dojenje, ki vama najbolj ustreza.
Pomanjkanje mleka proti večeru je pogost problem. Če otrok dobro pridobiva na teži, je sicer zadovoljen, dovolj kaka in lula, dodatek ni potreben. Toda, kaj storiti, če je dojenček nemiren, neutolažljiv, nenehno išče in ga ni mogoče umiriti? Je edina rešitev dodatek po steklenički?
Vabljeni, da prisluhnete, kako se znebiti večernega dodatka in preiti na polno dojenje. V podcastu bom z vami bom podelila nekaj idej, ki so pomagale že mnogim mamicam.
Uspešno dojenje je nekaj, kar si želi večina bodočih mamic. Dojenje se zdi samoumevno, saj je vendar naravno, kajne? Za mnoge matere pa se dnevi in tedni po porodu sprevržejo v veliko stisko ravno zaradi dojenja. Kako je to mogoče, saj se o dojenju vendar toliko govori?
V praksi ni vedno tako preprosto …
Za nekatere matere se pot do uspešnega dojenja včasih zdi podobna minskemu polju*.
Zaupamo informacijam, ki smo jih prejeli v šoli za starše. Računamo na podporo in pomoč v porodnišnici in s strani patronažne sestre. Ali pa se lahko obrnemo na svoje mame in tašče. Poleg tega so skoraj povsod na voljo brezplačni nasveti o dojenju …
Kakšno minsko polje neki?
1. past: zdravstveni delavci se spoznajo na dojenje in mi bodo znali pomagati.
V Sloveniji je približno 6.500 aktivnih zdravnikov in okoli 20.000 medicinskih sester, od tega okoli 400 babic. Od tega ima specialno znanje o dojenju 5 zdravnic, 20 medicinskih sester ter 7 babic, ki so mednarodno certificirane svetovalke za dojenje in laktacijo (IBCLC).
Pri zdravnikih je torej razmerje 1 : 1.300, pri medicinskih sestrah pa 1 : 1.000; ena zdravnica/medicinska sestra IBCLC na 1.300 zdravnikov oziroma na 1.000 medicinskih sester. Seveda to nikakor ne pomeni, da drugi zdravstveni delavci ne podpirajo dojenja – vendarle je njihovo specialno znanje na tem področju plod lastnega izobraževanja in osebnih izkušenj z dojenjem, kar pa ne zadošča vedno.
Kako iz začaranega kroga?
Zagotovo bi bile nujne sistemske spremembe:
– uvedba predmeta dojenje za vse zdravstvene delavce, ki lahko pridejo v stik z doječimi materami oziroma dojenimi otroki
– prepoznavanje in (o)vrednotenje storitev na področju dojenja v sistemu zdravstvenega varstva
– medpoklicno sodelovanje z IBCLC-svetovalkami.
Priporočilo staršem:
prevzemimo odgovornost za svoje in otrokovo zdravje. Naša dolžnost je, da se pozanimamo o koristih in tveganjih za svoje/otrokovo zdravje in poiščemo kredibilne vire informacij ter ustrezno usposobljene strokovnjake, če potrebujemo pomoč.
2. past: bistvene informacije o dojenju izvemo v šoli za starše.
Mlade matere pogosto potožijo, da so v šoli za starše prejele premalo praktično uporabnih vsebin o dojenju. Po drugi strani pa drži, da mnoge informacije o dojenju pozabimo, ker se osredotočamo predvsem na porod. Raziskave so pokazale, da je delež mater, ki dojijo (dlje) večji pri tistih, ki želijo dojiti in so dobro opremljene s pravimi informacijami, saj so tako tudi lažje kos morebitnim oviram pri dojenju oziroma vedo, kje poiskati verodostojne informacije in pomoč.
3. past: znanke, neznanke, mame, tašče, sosede in […]
Včasih nam solijo pamet ljudje, ki nas sploh ne poznajo in ne da bi jih za to kdo prosil. Posebej veliko imajo povedati osebe, ki nimajo otrok ali pa z njimi niso preživeli veliko časa.
Časi, ko smo odraščali, so bili drugačni in okoliščine dojenju niso bile preveč naklonjene, zato so mnoge matere in tašče otroke hranile z mlečno formulo po steklenički. Na poti do uspešnega dojenja imajo prednost mlade mamice, katerih matere oziroma tašče so dojile in so se dosledno odzivale na potrebe svojih otrok: vedele so, da s pestovanjem, nošenjem in crkljanjem dojenčka ni mogoče razvaditi. Nepogrešljiva je tudi podpora partnerja.
Če vas domači pri dojenju ne podpirajo (tako, kot bi potrebovale), boste našle matere s podobnimi vrednotami in prepričanji v kateri od skupin za podporo doječim materam v okviru La Leche League Slovenija ali vabljeni, da se pridružite na primer naši skupini.
4. past: brezplačne informacije, ki jih sponzorira prehrambena ali farmacevtska industrija
Najprej pogledamo, kdo je prejete informacije ali gradivo izdal ali sponzoriral. V interesu prehrambene in farmacevtske industrije je izključno dobiček, ki obenem omogoča tudi ogromen proračun za agresivno trženje nadomestkov materinega mleka in spodkopavanje dojenja.
Dojenja pa ne sponzorira nihče, niti država, čeprav bi ji moralo biti zdravje državljanov na prvem mestu.
Nezanemarljivo dejstvo je tudi, da prehrambena in farmacevtska industrija pogosto sponzorirata tudi izobraževanje strokovnega osebja in krog je sklenjen.
Dojenje je neprecenljivo, a nevidno
Preden/če bo prišlo do sistemskih sprememb, bo verjetno še trajalo, zato smo na področju dojenja:
– prepuščeni bolj ali manj srečnemu naključju, da bomo naleteli na zdravstvenega delavca, ki je kompetenten za nudenje potrebne strokovne podpore
– sprejeli odločitev, da se bomo sami opremili z znanjem in informacijami
– odločeni, da spletemo varnostno mrežo: se povežemo z materami, ki uspešno dojijo ali so dojile, in poiščemo zaupanja vredno svetovalko za dojenje.
*Še o risbici: ne domišljam si, da imam talent za risanje, sem se pa zabavala in obujala spomine na svojo včasih trnovo pot do uspešnega dojenja ter z ljubeznijo mislila na vse »moje« mamice z dojenčki. Vsem materam želim, da se skupaj s svojimi mladički čim pogosteje znajdete v oblaku oksitocina.
Prvim petim osebam, ki bi se rade udeležile dogodka Priprave na porod in starševstvo in mi boste na alenka@rumina.si poslale mail s predvidenim datumom poroda, bom podarila po eno brezplačno vstopnico.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these cookies, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may have an effect on your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.
