Nošenje dojenčka – 8 zmot

Nošenje dojenčka – 8 zmot

 

Nošenje dojenčka v nosilki je vedno bolj priljubljeno, saj se dojenčki radi nosijo. Da bi zadovoljili otrokovo potrebo po nošenju in si olajšali skrb za dojenčka, se veliko staršev odloči za nakup nosilke, pri čemer so deležni različnih nasvetov, med drugim:   

1. Po določeni starosti ni treba, da nosilka otrokove nogice podpira od kolena do kolena.

To ne drži. Nosilka mora otroka vedno podpirati tako, da sta obe stegni podprti do kolen. V nasprotnem primeru nogici nista v »žabico« in otrok ni v optimalnem položaju, kar je pogoj za pravilno in udobno nošenje.

2. Večina mehkih strukturiranih nosilk je primernih od rojstva dalje.

Vsaj tako priporočajo proizvajalci. Žal to ne drži. Nosilka za nošenje dojenčka je kot npr. oblačilo: vsekakor jo je treba najprej pomeriti, da vidimo, ali dojenčka lepo objame in ga dobro podpira, udobna pa mora biti tudi nosaču. Laiki običajno ne opazijo pomembnih detajlov (npr. preširokega ali preozkega spodnjega dela, preohlapnega hrbtišča, reže med zgornjim delom nosilke in glavico ipd.), zato se je vredno obrniti po nasvet k izkušeni in izšolani svetovalki za nošenje.

3. Pri izbiri nosilke se ravnamo po otrokovi starosti oz. teži in višini.

Ni nujno. Tako kot odrasli so si tudi otroci po konstituciji različni. Ima otročiček dolge noge? Krepak trup? Bolj kot višina in teža oz. starost je pomembna otrokova konstitucija, upoštevati pa moramo tudi konstitucijo nosača in potrebe.

4. Dražja nosilka je bolj kakovostna.

Ne drži vedno. Pri izbiri nosilke je pomembno predvsem, ali omogoča ergonomsko nošenje in ali je iz ustreznega materiala. Nekateri starši pri izbiri vozička, ki je od nosilke običajno neprimerno dražji, obenem pa ni vedno in povsod uporaben, niso preveč varčni, pri nakupu nosilke, katere uporabnost je neprimerno večja, pa gledajo na vsak cent … Po izkušnjah sodeč so kakovostne nosilke tudi bistveno bolj trpežne in prenesejo več otrok: zaradi pranja morda le barva nekoliko obledi, funkcionalne pa so še vedno.

5. Nošenje dojenčka v nosilki pride v poštev šele, ko dopolni tri mesece in glavico drži pokonci.

Ne drži. V primerni nosilki, v kateri je otrok dobro podprt in v ergonomskem položaju, je mogoče dojenčka nositi že od rojstva dalje.

6. Razlike med originali in ponaredki so minimalne.

Čeprav se zdijo ponaredki originalnih nosilk poceni, je nakup ponaredka metanje denarja skozi okno. Nepoznavalci ne prepoznajo drobnih, a bistvenih razlik: nošenje dojenčka v “ponaredku” ni ergonomsko, saj se nosilke ne prilegajo lepo, poleg tega so ponaredki praviloma iz slabših materialov.

7. Z nošenjem razvadimo dojenčka.

Ne drži. Človeški mladički so po naravi nošenčki. Ko so razvojno pripravljeni, gredo iz naročja, shodijo, stečejo … Z nošenjem ne moremo pretiravati, saj dojenčka tako ali tako tudi podojimo, nahranimo, preoblečemo, umijemo, ga odložimo itd. Pri nošenju v nosilki je pomembna izbira ustrezne nosilke glede na namen oz. potrebe ter otrokovo in nosačevo konstitucijo.

8. Kengurujčki so dobre nosilke, sicer jih ne bi bilo več na trgu.

Res je, da so t.i. kengurujčki na trgu že dolgo, vendar žal ne omogočajo ergonomskega nošenja – ne glede na dojenčkovo starost, velikost, težo ali konstitucijo.

Vabljeni, da si rezervirate termin za individualni posvet ali pa se udeležite katere od delavnic o nošenju dojenčka.

Fotografija: Josh Willink, Pexels

 

Ninice, dude in stekleničke – jih otrok res potrebuje?

Pogosto slišimo ali beremo, naj otroku damo ninico, dudo ali stekleničko, da se bo lažje umiril, potolažil. Ker so v naši kulturi nadomestki za mamo tako zakoreninjeni in splošno sprejeti, se najbrž bolj malokrat vprašamo, zakaj.

Zakaj otrok potrebuje ninico, če sploh? Če je namen tolažba – to pomeni, da je otrok žalosten, nesrečen, nezadovoljen, kajne? In zakaj bi bil dojenček žalosten, nesrečen, nezadovoljen?

Običajno zato, ker se ne počuti dobro, ko je odložen, ker ne zmore biti sam, ker za normalen razvoj tako zelo potrebuje dotik, toplino, bližino in občutek varnosti. Ker je materino telo dojenčkovo naravno okolje. Večina dojenčkov je najsrečnejših in najbolj zadovoljnih prav v maminem naročju.

Na srečo danes vedno več staršev ve, da so otrokove biološke potrebe pogosto drugačne od družbenih pričakovanj in se požvižgajo na strokovno popolnoma neosnovane pripombe, kot so, da je/bo otrok razvajen, da ne bo samostojen, da ga ovirajo pri razvoju ipd. (https://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/)

Številni otroci nimajo nobenega od nadomestkov za mamico, pa jim gre odlično!

Ti otroci najbrž ne bodo prav dobri potrošniki, ker poznajo »pravo« stvar, »pravi« občutek varne navezanosti na primarnega roditelja, kar je običajno mama – zato se ne bodo zadovoljili s cenenimi nadomestki in se jim ni treba zatekati k sesanju roba odejice ali dude in stiskanju plišaste igračke, medtem ko ima mama “pomembnejše” delo.

Vsi želimo le najboljše za svoje najmlajše, kajne?

S tem se gotovo vsi strinjamo. Vprašanje pa je, kaj smo pripravljeni za to storiti. Včasih je zelo naporno biti mama: ni dopusta, ni premora, mladiček nas nenehno potrebuje, ponoči in podnevi, kar nas (sploh če nimamo podpore in smo cele dneve same), lahko pripelje v stisko. Toda če nam je v interesu otrokovo zdravje: je res lažje dati stekleničko oz. dudo – kljub številnim negativnim stranskim učinkom? Ali pa je problem v našem dojemanju, kaj je normalno: pogosto dojenje, potreba po bližini podnevi in ponoči? Ko enkrat dojamemo, kaj je normalno, ugotovimo, da je materinstvo z dojenjem najpreprostejši način, kako poskrbeti za naraščaj … (https://www.rumina.si/kaj-potrebujejo-dojencki/)

Starši lahko, dojenček pa ne?

Kako čudna družba smo, priča tudi dejstvo, da starši običajno spijo skupaj (Ja, kje pa?): pravijo, da ne toliko zaradi spolnosti, kot zaradi prijetnega občutka povezanosti in bližine – medtem ko od dojenčka ali majhnega otroka pričakujejo, da bodo (za)spal čisto sam in morda celo v ločenem prostoru. Saj ima ninico, kajne?

Kaj pa uvajanje v vrtec?

Bo otroku brez ninice težje? Mnoge mame dojenih otrok uvajanju namenijo dovolj časa, tako da je prehod za otroka (in zanje) bistveno manj stresen. V varstvu otrok poišče in se (srčno upamo) naveže na zaupanja vredno osebo, ki se odziva na njegove potrebe. (https://www.rumina.si/dojenje-in-uvajanje-v-vrtec/)

Simboli so močnejši od besed!

Na vsakem koraku vidimo stekleničko kot simbol za dojenčka in vse, kar je z njim povezano: tako so v okviru javnih stranišč običajno označeni prostori za previjanje, celo dojenje (le kdo bi jedel na stranišču ali poleg koša za umazane plenice – kaj šele dojil ali hranil otroka?!), najdemo jih na voščilnicah, med emoji in še kje.

Če želimo normalizirati dojenje, naj postane vidno – torej del vsakdanjega življenja. Začnimo se zavedati lastne vrednosti! Saj poznate rek: »Roka, ki ziblje zibelko, ziblje svet.« Včasih mi je kar hudo, ko kliče kakšna mama in polna občutkov krivde reče, da cele dneve samo doji in “ničesar ne naredi”. Žal mi je, da se ne zaveda, da je ona otročičku cel svet in da je neprecenljiva. In dokler se mame ne bomo zavedale, kako čudovita so naša telesa, da dojenčku še dolgo po rojstvu lahko nudimo vse, kar potrebuje, kako neprecenljiv je naš dotik, bližina in občutek varnosti, ki jih dajemo, nas tudi drugi ne bodo cenili. Prav vsi lahko prispevamo k spremembam na bolje, začenši zdaj, takoj.

Stisnite svojega mladička, veliko ga pestujte in nosite in se crkljajte ter uživajte!

Ponarejene nosilke

Ceneni ponaredki nosilk so v resnici zgolj proč vržen denar!

Številne mamice kupijo ponaredke nosilk – v dobri veri, da so za bistveno nižjo ceno dobile nosilko, ki je skoraj enaka originalu. Pa je to res? Žal so denar vrgle proč – za nekaj evrov več bi namreč lahko kupile trpežen, kakovosten trak ali nosilko, ki bi jim dobro in dolgo služila in v kateri bi lahko udobno, varno in pravilno nosile svojega otročička.

Kot vedno je hudič v detajlih …

Pri elastičnih trakovih je običajno problematičen že sam material. Ponaredki so iz nekakovostnega, za namen nošenja neprimernega materiala, ki je bodisi preveč bodisi premalo raztegljiv, pogosto tudi drsi, zato je otroka nemogoče pravilno namestiti. Pri ponaredkih se otroci pogosto ne »usedejo« pravilno ali pa zlezejo na eno stran.

Isto velja za ponaredke mehkih strukturiranih nosilk. Tkanina je manj kompaktna, tanjša, se hitreje obrabi ali celo strga. Zapirači oz. zaponke so praviloma brez varnostnih mehanizmov, ki preprečujejo nenamerno odpenjanje. V ponaredkih nošenje ni manj udobno le za starše, temveč tudi otroke – nogice pogosto niso dobro podprte oz. sploh niso podprte (podobno kot pri kengurujčkih teža pritiska na medenico in ni lepo porazdeljena tudi na nogice). Nemalokrat tudi glavica ni zstrezno podprta, saj je med nosilko in otrokovo glavico reža.

Nošenje v ponaredku je zato neudobno in težje!

Originalne nosilke, primerne za posameznega otroka, so kompaktne, se bolj prilegajo otroku, ki potem nikamor ne »leze«. Medtem ko se pri originalnih mehkih strukturiranih nosilkah naramnice enostavno spuščajo spredaj, je pri ponaredkih običajno ravno obratno – mamica mora biti zelo gibčna, da popusti naramnice.

V dobro nosilko in pravilno nošenje je vredno investirati!

Če uporabnost in ceno otroških vozičkov primerjamo z uporabnostjo in ceno nosilk (s posvetom s svetovalko za nošenje vred), je razlika zagotovo občutna. Danes v Sloveniji v okviru Trageschule deluje veliko izkušenih svetovalk za nošenje in investicija v posvet ter nabavo dobre nosilke se zanesljivo povrne, saj vam glede na vaše potrebe in želje v živo pomagajo izbrati in vam pokažejo, kako pravilno uporabljati najustreznejšo nosilko za vas in vašega otročička.

 

Zakaj imajo starši, ki nosijo otroke, manj dela?

Najpogostejši razlog za nošenje je, da otrok ne želi biti odložen. Pri človeških mladičkih je potreba po nošenju je naravna in normalna. Pri nošenju je najpomembnejše, da je otrok v primerni nosilki, pravilnem položaju, dobro podprt – in da je osebi, ki ga nosi, tudi udobno.

Vedno več staršev se odloča za nošenje, saj si s tem močno poenostavijo življenje, prihranijo veliko časa in preprosto uživajo, ker so v stiku z otrokom in vedo, da je zanj dobro poskrbljeno.

1. Ni treba podirati kupčka.
Ker je otrok pri nošenju v pokončnem položaju, je podiranje kupčka odveč. Več o tem: https://www.rumina.si/podiranje-kupcka/

2. Ni treba skrbeti zaradi arhitektonskih ovir ali vremena.
Z vozičkom je včasih težko – stopnice, dvigala, vstopanje/izstopanje v javnem prevozu, ozki prehodi  (npr. v trgovinah), gneča, sneg, plundra, dež, sprehod po gozdu ali v hribe … Ali pa prenašanje dojenčka v lupinici – težaško opravilo, ki se mu lahko izognemo: otroka nosimo v nosilki.

3. Otroka ni treba posebej uspavati.
Mamica ali očka lahko nadaljuje z običajnimi opravili in opravki, otrok pa mimogrede zadrema. Dojenček je soudeležen pri različnih aktivnostih in se mimogrede marsičesa nauči. Ko vse postorijo, nekateri starši spečega otroka odložijo in imajo še malo miru samo zase.

4. Dojenček manj joka.
Stik z mamico ali očkom, bližina, toplina dojenčka umirjajo in mu dajejo občutek varnosti. Starš čuti otrokove gibe, nemir, oglašanje, znake, da bi se dojil, zato se lažje in hitreje odziva na njegove potrebe, še preden otrok prične jokati.

5. Zadovoljen dojenček je staršem v veselje.
Starši, ki otroka nosijo, so z njim bolj povezani in bolj zaupajo svojemu občutku. Vez z otrokom se krepi v obojestransko zadovoljstvo, obenem pa varna navezanost pripomore k duševnemu in telesnemu zdravju.

6. Nošenje je zdravo.
Dojenček ali malček je več v gibanju, kar spodbuja presnovo, prebavo, ublaži napenjanje in krepi imunski sistem. Nošeni otroci so bolj zdravi – in je z njimi manj dela. Pravilno nošenje razbremeni tudi mamo in očka, saj se otrokova teža enakomerno porazdeli po telesu, hkrati pa sta obe roki prosti.

7. Otrok je na varnem.
Dojenčki so pogosto vaba za oči in dotike. Če je otrok v nosilki, je manj verjetno, da bi drugi vanj kihali, kašljali, ga jemali v naročje ali ga božali oz. celo poljubljali. Vse to gre mnogim staršem sicer na živce, vendar nočejo izpasti nevljudne, zato popustijo. Nosilka je lahko tudi odličen izgovor – najbrž nihče nima srca, da bi zadovoljnega otroka jemal ven, kajne?

8. Lažje poskrbimo za ostale otroke.
Nekateri dojenčki imajo bratce in sestrice, ki jih je treba iskat v vrtec, šolo oz. prav tako potrebujejo mamico oz. očka. Ker včasih zmanjka vsaj en par rok, si lahko olajšamo življenje z nošenjem. Mali nadobudneži v nosilki pa se od svojih sorojencev mimogrede še česa naučijo.

9. Bo otrok razvajen?
Več o tem lahko preberete tule: https://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/