Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Pa vendar se premika! In to na bolje! Irena in Aleš Rupar s slavnimi plenicami Racman premikata svet na bolje – v podcastu prisluhnite, kako so slovenski izdelki Racman prerasli Slovenijo, osvojili Evropo in si utirajo pot na ameriški trg. Pa o tem, kako nas ženske materinstvo pregnete in prekali, kar se odraža tudi na poklicni poti …

Kdo pa misliš, da bo danes pral plenice?

Z Ireno sva se pogovarjali, kako sta z možem začela svoj posel, ubrala povsem samosvojo pot, verjela vase. Ko sta pred približno 20 leti sešila prve Racmanke, so se nad krojenimi pralnimi plenicami iz naravnih materialov navduševali le redki – bližnji so ob Irenini in Aleševi ideji, namreč da bi s tem ustvarila svoj posel, sprva nejeverno zmajevali z glavo.

Damo kaj nase?

Danes pa izdelke Racman (poleg plenic tudi posteljne podloge, slinčke, vložke, prsne blazinice, kozmetične blazinice, pralne brisačke itd.) uporablja vedno več osveščenih staršev in vrtcev, ki jim je mar, kaj dajejo nase in svoje najmlajše, s tem pa obenem prizanašajo tudi okolju.

Na tone zavrženih plenic za enkratno uporabo

Ste vedeli, da vsak dojenček, povit v plenice za enkratno uporabo, v povprečno 2,5 letih uporabe pridela okoli 1.000 kg umazanih plenic, ki končajo v smeteh? V Sloveniji to pomeni kar 20.000 ton zavrženih plenic letno.

2–4 % slovenskih otrok je povitih v pralne plenice, kar pomeni za 400 do 800 ton manj odpadkov na leto! Vsaka plenica šteje.

Otroci in materinstvo nas pregnetejo, izklešejo

Irena, uspešna podjetnica in mama petih otrok nam je zaupala, kako se ji je z rojstvom prvega otroka odprl nov svet. Postala je ena prvih svetovalk za dojenje pri La Leche League v Sloveniji, ki je kot prostovoljka v več kot 15 letih pri dojenju pomagala nešteto materam in vzgojila največ svetovalk za dojenje pri nas.

Uživa, ker je tudi pri poslu ostala v stiku z mamicami, ekološko osveščenimi ženskami, ki se vedno bolj navdušujejo nad uporabo izdelkov za večkratno uporabo iz naravnih materialov.

Irena pravi, da nas otroci in materinstvo pregnetejo, izklešejo, da smo občutljive na signale, ki nam pridejo nasproti, obenem pa močne, ker vemo, da moramo vztrajati, iščemo nove rešitve in spet vztrajamo – to pa se odraža tudi v našem poklicnem življenju.

Naj vas z njeno navdihujočo mislijo: »Ne moremo spremeniti sveta, lahko pa vsakdo naredi en majhen korak, da bo svet lepši za naše in druge otroke. To nas potem tudi razveseljuje!« povabim k poslušanju zanimivega pogovora:

*
*

Naslovna fotografija: Plenice Racman, Viral d.o.o.

Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Obdobje nosečnosti, poroda in življenja z dojenčkom je verjetno najranljivejše obdobje v življenju ženske, para, družine – polno sprememb, iskanja, rasti, veselja, navdušenja, pa tudi hudih stisk in preizkušenj, v katerih se mnoge mamice znajdejo same, čeprav niso edine. Psihoterapevtka Vita Rozman, ki je tudi sama mamica, pravi, da je materinstvo največja sprememba v življenju. Dodaja, da na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic – vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko in ženska naj jih ne zanemarja … Vas zanima, kaj zanimivega in spodbudnega je še povedala? Vabljeni k branju!

Draga Vita, kdo si in kaj počneš?

Sem psihoterapevtka, pomagam ljudem pri povečevanju kvalitete življenja ter v življenjskih stiskah, ki jih sami ne znajo ali ne zmorejo razreševat. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami sodelujem z ljudmi pri odkrivanju potencialov, ki jih nosi vsak od nas v sebi in možnostih njihovega udejanjanja. Človek potrebuje vzpodbudo, negovanje, zaupanje, da potenciale lahko začuti v sebi in jih tudi živi v svojem življenju.

Kaj je tvoj veliki ZAKAJ? Zakaj počneš, kar počneš?

Ljudje so me zanimali že kot majhno deklico. Rada sem opazovala njihovo obnašanje, reakcije, občutja, ki sem jih prepoznavala na njihovih obrazih in telesih. Razmišljala sem o teh vtisih, o očetu, mami ter drugih sorodnikih.

Pa si že od nekdaj sanjala, da boš postala psihoterapevtka? Kdaj si prvič začutila ta klic? Kdo ali kaj te je pripeljalo na to pot?

Psihoterapevtka sem, ker me delo z ljudmi od vsega, kar počnem, najbolj zanima. Rada raziskujem skupaj z ljudmi, se učim, izpopolnjujem. Vem, da lahko ljudem pomagam in skupaj z njimi delam dobre stvari.

V času študija socialnega dela sem imela odlična predavanja, ki so segala na področje psihoterapevtskega dela z ljudmi. Takšno delo me je prevzelo in začela sem z aktivnim prostovoljstvom na večtedenskih socioterapevtskih taborih z otroci in mladostniki, sodelovati pri zdravljenju odvisnikov od prepovedanih drog ter s preživelimi po spolni zlorabi. Pri tem delu so bili izzivi takšni, da sem se tudi jaz odločila podati na pot raziskovanja sebe. Leta 1997 sem se odločila vstopiti v psihoterapevtsko skupino. To je bil velik in ključen trenutek v mojem življenju. To je bila prva psihodinamska telesno usmerjena psihoterapevtska skupina v Sloveniji. Skupino sta vodila terapevta, ki sta me s svojim načinom dela navdušila za psihoterapevtski pristop. V skupini sem ogromno pridobila zase, gnalo me je naprej, da tudi jaz dobivam znanje in z njim pomagam ljudem.

Prevzela me je izkušnja, kako lahko psihoterapevtsko raziskovanje pomaga človeku odkriti njegove potenciale, za katere niti slutil ni, da jih ima. S pomočjo čutenja ljubezni in opore jih človek lahko začuti in dovoli živeti. Človek, ki se odloči za psihoterapevtski proces, pride vanj z vso svojo občutljivostjo in ranjenostjo, slabimi občutki o sebi, potrebuje spoštovanje, tenkočutnost v stiku.

Zelo sem vesela, da moja ljubezen do načina dela, na katerega delam, pomaga ljudem, da ozaveščajo svoje življenje in načine delovanja, razmišljanja in čustvovanja ter da vidijo, da je možno izplavati iz težkih situacij, v katerih so se znašli.

Komu pomagaš?

Name se obračajo ljudje, ki želijo izboljšati kvaliteto svojega življenja ali pa so se znašli v življenjski stiski, začaranem krogu, iz katerega sami ne zmorejo. Težave se pojavljajo v odnosih – v partnerstvu, na delovnem mestu, družini.

Kaj je tvoj domači teren, kaj s kom najraje delaš, kaj te navdušuje?

Rada delam z vsemi, ki pridejo v mojo prakso. Vsak človek si zasluži in potrebuje spoštovanje in pozornost drugih ljudi. Nekateri se lažje odprejo, lažje zaupajo, drugi pač počasneje in težje zaupajo, ampak nič zato. Vsak odziv ljudi, ki se odločijo poiskati pomoč zase, ima svoj »zato« in ta ima v sebi skrite zdravilne potenciale za tega posameznika.

Pomagaš tudi ženskam, parom v pričakovanju dojenčka, ženskam s travmatično porodno izkušnjo?

Da. Kar nekaj žensk je želelo pomoč v času nosečnosti. Morda je bila nosečnost prva in so bile prestrašene, potrebovale so oporo, razbremenitev, želele so ubesediti, kar so zadrževale znotraj sebe. Potrebovale so oporo v raziskovanju najboljšega zase: kako se pogovoriti z možem, kako izraziti v službi svoje potrebe, ugotoviti, kako in kje bi rada rodila otroka …

Prvi trenutki po rojstvu so najpomembnejši. Nikoli ne bodo povrnjeni, če so zamujeni, to je dejstvo. Tu smo še živalski. Če gredo stvari v nepredvideno smer, če pride do carskega reza ali česa drugega, kako si takrat pomagamo. Meni se zdi zelo pomembno, da je ženska psihološko dobro pripravljena na porod, da je zavestna, da ima podporo zase, da je sproščena. Da je z načinom, ki ga je izbrala, mirna. Veliko je žensk, ki verjamejo, da bodo že v porodnišnici poskrbeli zanjo, bolj so usmerjene navzven, zanašajo se na »rešitev« od zunaj, sploh ne računajo nase, ostajajo nemočne. Si lahko predstavljate njeno izkušnjo? Takih ženskih zgodb je nešteto. Samo vprašanje »Kdaj boš imela pa drugega otroka?« je lahko zanjo res stiska. Nobenega otroka več ne želi, saj je bilo na porodu tako grozno! In tako ostane v njej lahko za vedno. Raztrganine na telesu in tudi v srcu, trpljenje, nemoč …

Spominjam se, kako sem se pogovarjala s starejšo gospo, imela je skoraj 90 let. Rodila je pet otrok, vse doma, pri nekaterih porodih je bil ob njej mož ali porodna babica iz vasi ali pa kar je rodila kar sama. Kljub letom se je živo spominjala detajlov … snega, mraza. Ko je govorila o tem, je bila ponosna nase.

Ženske, ki imajo težke izkušnje v nosečnosti ali porodu, potrebujejo pomoč, da spregovorijo o izkušnjah, ki so jih doživele. Te izkušnje zaznamujejo njo in njen odnos do otroka. Psihoterapevtsko raziskovanje teh izkušenj je velika priložnost za njeno rast in iskanje stika z otrokom.

Pomembno je delo z mamami, ki so imele rizično nosečnost, ki je bila prežeta s strahovi glede samega preživetja otročka, z mamami, ki so rodile nedonošenčke. Velike travme doživljajo ženske, ki so rodile prezgodaj, ženske, katerih otroci so po porodu tako ali drugače življenjsko ogroženi. Pomoč potrebujejo tudi ženske, ki so otroka izgubile med nosečnostjo, ob porodu ali po porodu.

Premalo se javno govori o stiskah mamic. Na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic, vsi prodajajo srečo. Stisk pa je veliko in ženska naj jih ne zanemarja. Ta čustvena teža oblikuje njen odnos do sebe. Ženska naj tega nikar ne zanemarja v smislu: »Ah, saj bo.«. Njena travmatična izkušnja ostane v njej. Lahko traja leta, da se ženska odloči poiskati pomoč.

Je takšnih stisk veliko? Zdi se mi, da je to en velik tabu. Se ljudje sramujejo poiskati pomoč ali povedati drugim, da so v stiski? Se bojijo, da bodo stigmatizirani? Kakšne so tvoje izkušnje?

Stiske so različne in jih je zelo veliko. Pomoč si poišče vedno več ljudi, vendar so različni razlogi, zakaj je to težko: sram, občutki krivde, mišljenje, da jim pomoč ne pripada, da njihova stiska ni dovolj velika, da bi bila vredna pozornosti, ljudje včasih ne znajo ubesediti stisk, čeprav jih jasno čutijo.

Vsakega, ki vstopa v psihoterapevtski proces, je tudi strah. Novosti so lahko zanimive, privlačne, obetajo boljše življenje, razbremenitev, ni pa nujno. Novosti prinesejo negotovost. Naša osebna mreža, ki smo jo spletli znotraj sebe, se zamaje, vnesemo nemir v svoj sistem, ki je potencial za boljše, je pa tudi cona neugodja, nemira, negotovosti.

Stigme glede samega iskanja pomoči ni več toliko. Sedaj pa postaja vedno bolj običajno, da si človek poišče pomoč. Pritiski življenja so vedno večji, dobro je, da je psihoterapevtov vedno več.

Hitrost napredovanja v psihoterapevtskem procesu ni bistvena, tako kot ne pri porodu. Pomembno je počutje, potek, ne hitenje. Kaj najbolj deluje v psihoterapevtskem procesu? Tehnika, pristop nista tako pomembna. Bistveno za rast v procesu so korektivne izkušnje v stiku, to najbolj zdravi – terapevtovo sočutje, zanimanje za človeka, radovednost ter zaupanje in spoštovanje klientovih izbir in sposobnosti vodenja lastnega življenja.

Tudi pri nosečnicah je tako, izbrala je svojo pot poroda, čeprav jo je kasneje morda obžalovala, vendar pa je bila zanjo ta njena izbira v tistem trenutku najboljša.

Tudi sama si mamica. Se ti zdi, da so tvoje poslanstvo sooblikovale tudi tvoje materinske izkušnje? Kakšen od tvojih AHA-jev? Uvidov, razsvetljenih trenutkov?

Seveda. Podati se na pot materinstva je največja sprememba v življenju. Prepotovati pot od tega, da sem prej skrbela le zase in svoje počutje, do tega, da sem postavila na prvo mesto svojega otroka, ki brez dojenja, previjanja pleničk, ljubkovanja, ne bi preživel. Kakšna sprememba! Dve izkušnji materinstva sta močno vplivali na moje življenje in delo. Moje zanimanje za doživljanja žensk se je močno povečalo.

Lahko povem, da imam dve zelo različni izkušnji priprav na porod ter dve različni izkušnji poroda, v dveh zelo različnih porodnišnicah.

Kako si se pripravljala?

V času druge nosečnosti sem poiskala pomoč psihoterapevtke, s pomočjo katere sem nežno, v mojem ritmu raziskovala občutke in potrebe, ki so se porajali. Občutek, da imam ob sebi stabilno oporo, mi je vlival zaupanje, da bom zmogla vse na moji poti. Res sem.

Pri pripravah sem se poglobila v knjige Ine May Gaskin, ki me je navdušila s svojim pristopom do žensk in rojevanja. Podkrepila je mojo vero v žensko in njeno telo. Dvakrat sem se udeležila porodnih konferenc, kjer sem srečala fantastične ameriške porodne babice, ki so imele neverjetna znanja o povezanosti psihološkega stanja ženske ter delovanja njenega telesa. Škoda, ker smo ženske izgubile ta vedenja. Porod je naraven dogodek.

S katerimi stiskami se najpogosteje soočajo ženske v času nosečnosti in po porodu?

Stisk je ogromno, so raznorazne in večplastne.

Ženske smo pod velikim pritiskom nujnosti uspeha. Na primer, kako naj ženska, ki je zanosila in se sprašuje, kako z ljubeznijo sprejeti otročka, ki raste v njej, če pa ima hude težave s tem, da so ji ljudje zasedali ali pa še vedno zasedajo njen notranji, psihični prostor. Rabi čas in prostor, da sprejme bitjece, da ga bo sploh lahko imela rada, da se bo odprla zanj. Kako naj si pomaga v tej situaciji, ko si že v drugih ne zna?!

Čustvene stiske so, saj se moč čustvovanja okrepi, morda dvomi v svoje materinske sposobnosti, ne ve, če se bo znala ustrezno odzivati na otroka, saj sama nima izkušnje, da bi se nanjo njeni najbližji znali ustrezno odzvati, morda s partnerjem čustveno nista najbolj usklajena.

Bi nam zaupala kaj več?

Stiske, strahovi so glede njenega in otrokovega zdravja, kako bo potekal porod, bodo do nje v porodnišnici spoštljivi, bo imela oporo v partnerju. Veliko je žensk, parov, ki v strahu pred porodom kar obtičijo, zamrznejo in se nanj ne pripravljajo. Rojstvo otroka je za njih seveda vesel in potencialno tudi boleč, lahko travmatičen dogodek. Kaj se je zgodilo s telesom rojevajoče ženske, kakšne posledice je na njej pustil porod, kako bo ona s to izkušnjo živela naprej? Nekaj staršev na vprašanje, kdaj bo pa naslednji otrok, pove, da je bila ta izkušnja tako težka, da ne želijo še enkrat iti skozi to in ne bodo imeli nobenega otroka več. Ti občutki ostanejo v njih in se prenašajo (projecirajo) na otroka. Sporočilo zanj je, kako je bilo težko … Porod je res ena težka izkušnja.

Obdobje po porodu, ko je otroček sedaj tukaj, je spet polno izzivov. Kako se bo mama (ali oče) odzival na otroka, je odvisno tudi od izkušenj odzivanja staršev na njene otroške potrebe, od njene skrbi za svoja čustva v odrasli dobi. Morda se ne zna ustrezno odzivati na potrebe otroka, morda jo nebogljenost ali predanost otroka razjezi, spravi v stisko in se boji, da bo izbruhnila in poškodovala otroka.

Ženske smo zaposlene, kreativne, dejavne v službah, po porodu pa, ko pridemo domov, vse to nekako odpade. Pride čas za nekaj novega. V moji praksi z ženskami ugotavljamo, da je nekaj tako preprostega, kot je počivanje, ležanje pravzaprav velik problem. Ogromno žensk se ne zna uleči in počivati v tišini. Ko otrok počiva, spi, je čas tudi za njeno počivanje. Za vsa gospodinjska opravila bo v življenju še obilica časa.

Kaj pa preventiva? Preprosto čakati ali pa bi vendarle lahko kaj ukrenili, da bi stiske preprečili?

Stiske se da preprečiti ali vsaj omiliti. Človek lahko pomaga drugemu človeku na človeški način. Nujno je opozarjanje na njih na sistemskem nivoju. Ženskam je potrebno ponuditi mnogo več kot le ginekološke preglede, sploh v časih tesnobe korona ukrepov. Nujna je možnost sodelovanja ženske s porodnimi babicami, psihološkimi službami, da ji dajo informacije, ki jih potrebuje in nudijo oporo.

Ena od stisk je tudi poporodna depresija, ki naj bi prizadela okoli 20 % mamic. V šolah za starše in pripravah na porod o tem praviloma ni govora. Bi morali vsebine duševnega zdravja tudi vključiti v priprave na porod?

Stiske bi vsekakor morale biti imenovane in obravnavane. Moralo bi se govoriti o težavah, ki ženske prizadenejo, da bi jih že same in njihovi partnerji prepoznali in ukrepali. Organiziranega prepoznavanja težav in pomoči glede njih je premalo. Aspekt duševnega zdravja ženske je premalo izpostavljen.

Glavno tveganje za poporodno depresijo je nediagnosticirana depresija v času nosečnosti.

Poporodna depresija vpliva ne samo na počutje mame pač pa tudi na zdrav razvoj otroka. Iz nje se razvije navezanost s pomanjkanjem občutka varnosti in povečanjem nevarnosti za čustvene probleme otrok. Čustvena, praktična ter tudi psihoterapevtska pomoč družinam, kjer se poporodna depresija pojavi, bi morala biti sistemsko podprta.

Mamice v stiski dostikrat ne vedo, kaj se z njimi dogaja. Pogosto okolica njihovo spremenjeno vedenje in čustvovanje pripiše »hormonom«, porodu, utrujenosti … Češ da bo že minilo. Kako je s tem?

Ženska že s tem, ko postane mama, potrebuje pomoč. Biti mama pomeni celodnevno delo. Včasih je mama imela pomoč sorodnikov, svoje mame, sester, tet, danes pa ženska kmalu po prihodu domov ostane sama. Zmotno je razmišljanje, kako je njej lepo, ko je doma. Ženska cel dan posveča pozornost otroku, ponoči bedi, prihaja do izčrpanosti, ne dobiva toliko, kot daje, prilagaja se njegovemu ritmu, svoje potrebe zanemarja.

Poporodno obdobje močno vpliva na uspešnost ustvarjanja diade med mamo in otrokom ter na čustven razvoj otroka. To je res pomembno obdobje razvoja otroka. Če otroček še ne govori in nam ne daje nekih očitnih znakov doživljanja, še ne pomeni, da ne čuti. S celim telesom zaznava.

Ste vsi psihoterapevti enaki? Morda si laiki to predstavljamo filmsko – psihoterapevta z blokom in svinčnikom v roki in klienta, ki leži na kavču. Radovedna sem: ali tvoji klienti tudi ležijo, haha?

Danes na svetu obstoja kakšnih 250 psihoterapevtskih pristopov. To polje je res pisano.

Ja, kavč še obstaja pri določenih terapevtih in služi svojemu namenu, moji klienti in jaz pa udobno sedimo. Blok imam, vanj pa pišem po srečanju in pred srečanjem, ko se pripravljam na srečanje.

Torej. Veliko je psihoterapevtov in »psihoterapevtov«. Kje si se izobraževala, lahko razložiš – kako naj navadni smrtniki vemo, kdo je zaupanja vreden strokovnjak na tem področju? Če sem prav razumela, to področje pravno ni urejeno in je psihoterapevt lahko praktično skoraj vsak?

Psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji zaradi različnih dejavnikov ni ustrezno pravno urejena. Izobraževanja pa so urejena in dokazljiva. Jaz sem začela svoje izobraževanje leta 1997 v Sloveniji, izobraževala sem se tudi na Nizozemskem ter v Berlinu. Leta 2010 sem pridobila diplomo EAP (Evropsko združenje za psihoterapijo) ter certifikat ECPP (Evropska konfederacija psihoanalitsko usmerjenih psihoterapij). O terapevtu povesta, da ima ustrezno teoretično znanje, lastno izkušnjo v psihoterapevtskem procesu ter že kar nekaj opravljenega dela kot psihoterapevt.

Vsak, ki se odloči, da se bo vključil v psihoterapevtski proces, lahko povpraša psihoterapevta, kakšno ima izobrazbo, kakšne so izkušnje, kakšen je njegov način dela. Prav tako je pomembno, da sodelujemo s terapevtom, ki mu zaupamo in se ob njem počutimo varne, da lahko z njim spregovorimo o vsebinah, ki jih sicer z drugimi ljudmi ne moremo.

Izobrazba, usposobljenost in sočutje so zelo pomembni, saj ljudje pridejo v terapevtski proces tudi s hudimi težavami, ki zahtevajo strokovnjaka, ki jih zazna, prepozna in pravilno obravnava.

Kaj pa delaš, ko ne delaš? S čim si napolniš baterije? Kaj pospeši tvoj srčni utrip in ti pričara nasmeh?

Rada sem doma, na vrtu, z družino, berem, hodim v naravo, odkrivam nove kraje.

Bi še kaj dodala?

Rekla bi, naj bo ženska pozorna na svoje počutje v času nosečnosti, naj poskrbi za svojo umirjenost in stabilnost, naj si poišče pomoč, oporo, če ne more sama. Zdaj je dobra priložnost, ne bo ji žal.

Občudujem vse ženske, ki se srčno trudite za mame, očete in otroke izven obstoječega sistem zdravstvene skrbi. Vedno sem prevzeta, koliko znanja imate, koliko pomembnih podrobnosti o dojenju veste. Upam, da boste zdravstvenim delavcem lahko predale svoje znanje.

Zahvaljujem se ti za zanimive odgovore in ti želim veliko vetra v tvoja jadra.

S psihoterapevtko Vito Rozman se lahko povežete tule.

Fotografija: Polina Tankilevitch (Pexels)

Zdravje planeta se prične z zdravjem človeka – roza oktober je tu

Zdravje planeta se prične z zdravjem človeka – roza oktober je tu

Tako kot mati Zemlja smo tudi matere vir življenja. In zdravje planeta se začne z zdravjem žensk, mater. V roza oktobru vsepovsod vidimo rožnate pletenine, ki ovijajo drevesa in opozarjajo na raka na dojki. Pa je to dovolj? Da govorimo o boju?

Ali ne bi raje govorili o ljubezni?

Do žensk, do mamic, do naših zanamcev, do naše matere Zemlje? Ali ne bi bilo lepo, če bi bili lahko prav vsi otroci dojeni ali pa vsaj hranjeni z materinim mlekom? Da bi bile vse mamice deležne ljubeče podpore in spremstva ob in po porodu? Ali ne bi bilo lepo, če bi nas kot deklice vzgajali v duhu spoštovanja in ljubezni do sebe? Da bi se znale negovati, ceniti, bi se zavedale lastne vrednosti že zato, ker smo? Da bi bilo že enkrat konec cankarjanskega samožrtvovanja in brezmejnega razdajanja?

Prezrto dojenje

V roza oktobru se v medijih pojavljajo v glavnem prispevki o boju proti raku, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju te bolezni. Med preventivnimi ukrepi se najpogosteje omenjajo zdrav življenjski slog brez kajenja, zdrava prehrana, redno gibanje, skrb za primerno telesno težo, obvladovanje stresa in samopregledovanje ter odziv na presejalne programe DORA – da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, pa je praviloma zamolčano ali pa omenjeno samo površno, mimogrede.

Kaj pa matere, ki ne dojijo?

Žal so in bodo vedno matere, ki so si želele dojiti, a dojenje kljub vsem prizadevanjem ni steklo. Žal so tudi ženske, ki so dojile, vendar so zbolele za rakom na dojki. To mora biti grozno. Ta prispevek ni namenjen zbujanju slabih občutkov. Zdi se mi prav, da podelim nekaj informacij o tem, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, ki jih v medijih nisem zasledila.

Zakaj se (pre)malo govori o dojenju kot preventivi?

Če se o dojenju kot pomembnem preventivnem dejavniku pri raku na dojki ne govori zato, da se ženske, ki ne dojijo ali niso dojile, ne bi počutile krive, gre za navadno dvoličnost in nič drugega. Ima kdo slabo vest reči, da kajenje poveča tveganje za raka?

Če pa se o dojenju kot preprosti učinkoviti preventivi ne govori iz nevednosti, imamo pa problem, kajne?

Zaskrbljujoče statistike: vsako leto 1.000 novih primerov in okoli 400 smrti

V Sloveniji je po podatkih iz Registra raka leta 2015 za rakom na dojki zbolelo 1319 žensk in 8 moških, umrlo pa je 431 žensk in dva moška. 20 % oz. 263 obolelih žensk je bilo mlajših od 50 let.

Napovedi niso rožnate

Obolevnost se žal povečuje (za okoli 1,4 % na leto), torej bo raka na dojki vedno več, zato je ključno osveščanje javnosti, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke.

Med bolj ogrožene spadajo ženske, pri katerih je rak dojke v družini, ki kadijo, redno uživajo alkohol in imajo previsoko telesno težo, pa tudi tiste, ki so zgodaj dobile menstruacijo, ki niso rodile ali so prvega otroka rodile pozno, uporabnice kontracepcijskih tablet (v času jemanja) in hormonskih nadomestkov za blaženje težav v menopavzi.

Ali dojenje zmanjšuje tveganje za raka na dojki?

Na spletni strani Europa Donna je med priporočili proti raku med drugim navedeno tudi, naj ženske dojijo, saj »dojenje manjša ogroženost z rakom, zato dojite svoje otroke, če je le mogoče. Dojenje ni koristno le za dojenčka, ampak tudi za mamo.«

V knjižici Rak Dojke: Kaj morate vedeti (Onkološki inštitut, 2006) je med dejavnike, ki zmanjšujejo nevarnost raka dojke, uvrščeno tudi dojenje, in sicer piše le: »Dojenje: Vendar le, če ženska doji dlje kakor eno leto.« Kot je razvidno iz nadaljevanja, to ne držišteje namreč vsakršno dojenje. Seveda pa je trajanje dojenja povezano z učinkom: čim dlje, tem bolje.

Kaj pravijo raziskave?

Metaanaliza iz leta 2016 je pokazala, da je vsakih 12 mesecev dojenja kadarkoli v življenju ženske povezano z zmanjšanjem tveganja za pojavnost invazivnega raka dojke za 4,3 %, po nekaterih ocenah pa za več odstotkov. Po ocenah bi povečanje deleža dojenja vsako leto lahko preprečilo 20.000 maternalnih smrti zaradi raka na dojki (Victora, 2016).

Sistematični pregled in metaanaliza iz leta 2015 sta pokazala, da je dojenje nad 12 mesecev povezano z zmanjšanim tveganjem za raka na dojki (za 26 %) in raka jajčnikov (za 37 %). Poleg tega je dojenje povezano z 32 % manjšim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 (Chowdhury, 2015).

Pri nas za rakom dojke vsako leto več kot 200 žensk zboli pred 50. letom

Pojavnost predmenopavzalnega raka na dojki so proučevali v veliki prospektivni kohortni študiji, ki je potekala osem let (1997–2005) in v kateri je sodelovalo 60.075 žensk, ki so rodile. Študija je pokazala, da je pojavnost raka na dojki med ženskami z družinsko anamnezo raka dojke obratno sorazmerna z dojenjem, ne glede na to, koliko časa so dojile (Stuebe, 2009).

Pri nas za rakom dojke pred menopavzo vsako leto zboli skoraj 300 žensk. Podpora pri dojenju torej ni ključna le zaradi zdravja otrok – morda bi dojenje lahko rešilo tudi življenje kakšne mamice.

Tako kot vsaka kaplja mleka za dojenčka torej tudi vsak podoj šteje!

Če ste noseči, vabljeni na priprave na porod in dojenje. Če želite dojiti in imate težave, vam z veseljem pomagam.

Priporočila:

Europa Donna: Priporočila proti raku
Rak dojke: kaj morate vedeti

Študije:

Breastfeeding in the 21st century: epidemiology, mechanisms, and lifelong effect
Breastfeeding and maternal health outcomes: a systematic review and meta-analysis
Lactation and incidence of premenopausal breast cancer: a longitudinal study

Morda bi vas zanimalo tudi:

Žalovanje za izgubljenim dojenjem
Nehajte dojiti
So dojeni malčki bolj odvisni od matere?
Dojenje je treba razumeti s srcem

Porodni načrt – primeri slovenskih bodočih staršev

Porodnim načrtom so se marsikje sprva posmehovali, danes pa je v večini porodnišnic uveljavljen in lepo sprejet del vsakdanje prakse. Porodni načrt je obenem tudi dokument, ki je del porodničine zdravstvene dokumentacije.

Za vas sem zbrala nekaj porodnih načrtov, ki so jih napisale naše (bodoče) mamice oziroma bodoči starši. Upam, da vam bodo v pomoč.

 

PORODNI NAČRT – 1. PRIMER

Kraj, datum

PORODNE ŽELJE

Spoštovani,

sva XX in XY in pričakujeva svojega _. otroka. Želiva si, da bi bil ta porod tako za najinega otroka kot za naju čim lepša izkušnja. Tekom nosečnosti sva se pripravljala in ozaveščala o naravnem poteku poroda. Verjameva, da je to najboljša pot in da nam prav vi lahko pri tem tudi najbolje pomagate. V nadaljevanju bi vam rada predstavila najin pogled na izpolnjujoč porod, vendar se hkrati zavedava, da so tekom procesa možni najrazličnejši zapleti. V tem primeru si želiva enakopravnega sodelovanja pri odločitvah. Prosiva vas, da nam predstavite koristi (kako bo to pomagalo porodu, najinemu otroku in mami), tveganja (kako bo ta poseg vplival na porod, na otroka in mamo) ter možne alternative, nato pa nam pustite čas, da o tem premisliva.

Z nama bo pri porodu ves čas prisotna tudi dula XYZ. Zahvaljujeva se vam, da bo lahko najina spremljevalka. Njeno vlogo si predstavlja predvsem kot čustveno oporo in svetovalko za naravni potek poroda. Ob morebitnih zapletih in posegih se želiva posvetovati tudi z njo, vendar bova končne odločitve sprejemala sama. Sicer pa si dodatnega zdravstvenega osebja (npr. študentje) ne želiva.

SPLOŠNO:
– nošenje lastne obleke
– zatemnjene luči v porodni sobi ali uporaba solne lučke
– tiho govorjenje in le toliko kolikor ga je nujno potrebnega vendar ne med popadki
– spremljanje s CTG le kolikor je nujno, sicer pa spremljanje z dopplerjem
– neomejeno gibanje po prostoru
– lastna hrana in pijača
– lastna glasba
– lastna okrasitev prostora
– slikanje, snemanje s fotoaparatom

PRVA PORODNA DOBA:
– klistir in britje: NE želiva
– vaginalni pregledi: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– protibolečinska sredstva: NE želiva razen v primeru carskega reza (spinalni blok) ali šivanja raztrganin (lokalni anestetik)
– razpok plodovih ovojev: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– antibiotiki: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– sredstva za pospeševanje poroda: NE želiva razen v primeru utemeljenih zdravstvenih razlogov
– carski rez: NE želiva, v kolikor bo nujno potreben, pa vas prosiva za uporabo epiduralne analgezije ter da otroka takoj po rojstvu položite v stik koža na kožo (če le mogoče k  mami sicer pa očetu)

POTISKANJE OTROKA:
– v lastnem ritmu brez narekovanega dihanja in v položaju, ki ustreza mami
– babica le opazuje porajanje otroka in v zaključni fazi varuje, da otrok ne pade na tla
– prerez presredka le z utemeljenimi zdravstvenimi razlogi sicer pa raje masiranje presredka oziroma uporaba toplih obkladkov
– v primeru zatika otroka brez vlečenja glave temveč sprememba položaja mame; v kolikor pa bodo potrebni medicinski posegi, pa dajeva prednost vakuumskemu porodu
– oče ulovi otroka
– spol otroka želiva ugotoviti sama (ne želiva, da nama ga sporoči osebje)

POSTELJICA:
– porodi sama brez vlečenja popkovnice
– posteljico želiva vzeti domov

NEGA NOVOROJENČKA:
– po rojstvu otroka: stik koža na kožo (mamin trebuh ali očetov prsni koš) brez časovne omejitve
– popkovnica: prereže oče in šele, ko se porodi posteljica
– verniks: vtiranje z masažo
– prvi pregledi: počakajo (točka po rojstvu otroka: stik koža na kožo brez časovne omejitve) in slednje opravite v prisotnosti očeta
– vitamin K: želiva
– nadaljnji pregledi kot so pregled sluha, kolkov, odvzem krvi za presejalne teste: ob navzočnosti mame oziroma očeta
– dodatna nega kot je umivanje, previjanje: ob navzočnosti mame ali očeta
– dude, stekleničke: NE želiva, v primeru potrebnega dohranjevanja pa izbira iztisnjenega materinega mleka ter hranjenje po sondi ali prstno hranjenje

Za sodelovanjem se vam že v naprej zahvaljujeva,

XX                                                         XY

*
*
PORODNI NAČRT – 2. PRIMER

Spoštovani!

Sem mamica __ otrok, sedaj pa pričakujem še enega. Z možem sva se odločila, da napišem porodni načrt in vas prosim, da ga preberete.

Če bodo pogoji dovoljevali in ne bo v nevarnosti oz. ogroženo moje ali otrokovo preživetje, vas prosim, da upoštevate moje naslednje želje.

Že vnaprej se zahvaljujem vsem, ki boste kakorkoli »sodelovali« pri porodu najinega otroka in nama z možem nudili vso strokovno pomoč in podporo.

ŽELIM DA:

  • mi omogočite naravni, nemedikaliziran porod
  • ne hitite s predrtjem plodovnih ovojev, ampak nekaj časa počakate, če se bodo sami predrli
  • je pri porodu prisotna samo babica in zdravnik
  • se lahko posvetujem z babico, če bi potrebovala kakšno sredstvo proti lajšanju bolečin med popadki
  • med popadki lahko menjam položaje (sede, stoje, leže na boku)
  • BI LAHKO RODILA V POKONČNEM POLOŽAJU (kakor bom takrat zmogla)
  • mož prereže popkovnico, ko bo le-ta nehala utripati
  • mi TAKOJ PO PORODU PUSTITE OTROKA NA TREBUHU ENO URO, preden opravite rutinske preglede (ali vsaj do prvega podoja)
  • so tudi sestre na oddelku po porodu do mene pozorne in prijazne, čeprav imam že več otrok in že več prakse

PROSIM NE:

  • me klistirati in briti sramnih dlak
  • rutinsko prerezati presredka, ampak samo v NUJNIH primerih in po predhodnem posvetu z menoj
  • vleči posteljice ven, ampak počakajte, da se sama porodi

 Iskreno se zahvaljujem osebju za trud, čas in pripravljenost, da prisluhne mojim željam in jih po najboljših možnostih upošteva.

Kraj, datum                                                                              XY in XX

*
*
PORODNI NAČRT – 3. PRIMER

PORODNI NAČRT

za primer poroda, ki poteka v redu in posegi iz nujnih zdravstvenih razlogov niso potrebni.

Kadarkoli v času bivanja v porodnišnici brez svojega soglasja ali (če za to ne bom sposobna) soglasja otrokovega očeta in spremljevalca pri porodu pri otroku ali sebi ne dovolim nobenih posegov, razen posegov za reševanje otrokovega ali svojega življenja.

  1. faza
    – brez prisotnosti osebja, ki ni nujno potrebno
    – opustitev nekaterih rutinskih postopkov ob sprejemu v porodnišnico (npr. britje, klistir)
    – spremljanje otrokovega stanja občasno z dopplerjem oz. stetoskopom in ne stalno s kardiotokografom (CTG-jem)
    – čim manj vaginalnih pregledov oz. samo z mojim soglasjem
    – brez pospeševanja poroda
    – brez protibolečinskih sredstev
    – spremljanje poroda z opazovanjem mojega odzivanja na popadke
    – po možnosti brez amniotomije (predrtja plodovih ovojev)
    – popolna svoboda gibanja in izbire položaja
    – tišina, brez nepotrebnega govorjenja, zastavljanja vprašanj
    – zatemnjeni prostor
  1. faza
    – moja izbira položaja za iztis
    – brez navodil kdaj in kako naj pritiskam
    – če bi bil potreben carski rez, po možnosti v epiduralni oz. področni anesteziji
    – otroka takoj položiti na moj trebuh in ga pokriti
    – popkovnico bo prerezal otrokov oče, ko se porodi placenta oz. če je potrebno prej, ko popolnoma preneha utripati
    – spontano porajanje placente, brez vlečenja popkovine ali masaže maternice
    – v fazi navezovanja z otrokom naj bo prostor zatemnjen
    – lokalno protibolečinsko sredstvo v primeru potrebe po šivanju presredka

    Po rojstvu:

    – otrok naj ima možnost, da se pristavi sam
    – vsi rutinski postopki in ukrepi, ki niso namenjeni reševanju življenja (npr. tehtanje, umivanje), naj počakajo na trenutek, ko bo otrok pripravljen (po prvem dojenju)
    – nobenih obiskov, prisotnosti osebja, ki ni nujno potrebno
    – nega otroka prepuščena staršem
    – izključno dojenje
    – brez dajanja kakršnihkoli drugih tekočin (npr. sladkane vode, mlečne formule), cucljev, dud ipd.
    – ne dovolim dajanja injekcije vitamina K

Kraj in datum                                                                              XX

*
*
PORODNI NAČRT – 4. PRIMER

Porodni načrt

Pozdravljeni,

moje ime je XX.

  • PDP : 00.00.0000
  • Moj ginekolog: …
  • Moj spremljevalec: XY (partner in bodoči oče)
  • Imam Rh- krvni tip
  • Imam težave z vidom, nosim očala
  • Imam anksiozno motnjo

Porodni načrt vsebuje moje želje za porod, vendar soglašam, da se te ne upoštevajo v primeru medicinske nujnosti.

Zavedam se vaše strokovnosti in izkušenj in vam bom za njihovo posredovanje hvaležna.

Porodne želje, ki sledijo, sva napisala za primer poroda, ko poteka vse v najlepšem redu in ko posegi niso potrebni iz nujnih zdravstvenih razlogov. V tem, drugem primeru, ko porod lahko napreduje le z zdravniško pomočjo, pa si želiva enakovrednega sodelovanja pri odločanju in da nama omogočite informirano izbiro – tako da nama predstavite težavo, vse koristi in tveganja določenega posega ter najine možnosti. Če mama ne bom v stanju, da bi se lahko odločala, naj o posegih odloča oče otroka.

Imam težave z anksiozno motnjo in sem na splošno zelo občutljiva, zato bi vas iz tega razloga prosila za posebno pozornost in razumevanje da tudi v primeru, da bi prišlo do česa nepričakovanega, to skušate povedati na način, ki bi čim manj vznemirjal in se o nadaljnjem ukrepanju pogovorimo. Želim si, da bi bilo vzdušje v porodni sobi ves čas poroda in po njem mirno in veselo.

Bodoči očka

XY je ob pogovoru mnogokrat neprijetno in ga je strah, ker ne ve, kaj ga čaka, vendar si zelo želi prisostvovati pri porodu. Prosim vas, da ga ne strašite, ga morda po možnosti vzpodbudite in tudi njemu pomagate do dobre porodne izkušnje, ker menim, da je njegova prisotnost  zelo pomembna za mojo mirnost in dobro počutje.

  • Želim si naraven in nemedikaliziran porod.
  • Ker bom rodila prvič, vas prosim, da mi pomagate z nasveti in izkušnjami, če menite, da bi mi drugačen pristop k situaciji stvar olajšal.
  • V primeru študentov babištva ali medicine se želim o njihovi prisotnosti pogovoriti na mestu samem.
  • Med porodom se želim gibati hoditi, sedeti na žogi ali blazini itd.
  • Želim da se vaginalni pregledi izvajajo diskretno, čim manj boleče in da me prej nanje opozorite.
  • Roditi želim v položaju, za katerega bi se izkazalo, da bi mi najbolj ustrezal. Ne želim, da bi rodila leže na hrbtu. Če bi morala roditi leže, bi raje ležala na boku.
  • Med porodom želim piti manjše količine vode ali čaja in če bo mogoče tudi jesti manjše prigrizke.
  • Med porodom ne želim intravenozne kapalke, razen če je potrebna iz medicinskih razlogov.
  • Porod naj se ne sproži pred 42. tednom, razen če je to nujno z medicinskega stališča.
  • Ne želim rutinskega britja presredka.
  • Ne želim rutinskega klistirja.
  • Ne želim umetnih popadkov, za pospeševanje poroda bi, če bo to potrebno, raje najprej poizkusila z naravnimi metodami.
  • Ne želim predrtja plodovih ovojev.
  • Med porodom ne želim kritik ali komentarjev o moji vzdržljivosti ali glasnosti.
  • Želim, da se otrokov srčni utrip spremlja z zunanjim CTG-jem, ne s sondo.
  • Želim, da babica varuje presredek pred pretrganjem z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami (masiranje presredka, topli obkladki, …).
  • Ne želim rezanja presredka, razen če obstaja možnost pretrganja.
  • Pred rezanjem presredka in med šivanjem želim lokalni anestetik.
  • Dokler je z otrokom vse v redu, želim pritiskati po lastnem občutku.
  • Želim, da mi babica daje navodila za dihanje med popadki.
  • Ne želim pritiskanja na trebuh.
  • Ko se porodi otrokova glavica, jo želim potipati.
  • Če bo mogoče in bom pri moči želim sama dvigniti otroka v naročje.
  • Rada bi sama ugotovila spol otroka.
  • Ne želim, da se porajanje otroka fotografira.

Sredstva proti bolečini:

  • Sredstev proti bolečini mi ne ponujajte, dokler zanje ne prosim sama.
  • Želim, da se bolečina sprva odpravlja z naravnimi tehnikami, brez zdravil.
  • Če bi bila sredstva proti bolečini potrebna, želim taka, ki bi imela čim manjši oz. ne bi imela vpliva na otroka.

Porod s carskim rezom:

  • Carskemu rezu bi se želela izogniti, razen če je medicinsko nujen.
  • Če je potreben carski rez, želim, da me seznanite s postopkom in da pri njem soodločam.
  • Carski rez želim s spinalnim blokom, če bo to časovno mogoče.
  • Želim, da po carskem rezu sama prva pestujem otroka, če bom pri zavesti/da ga prvi pestuje moj partner v stiku z kožo, v primeru totalne anestezije.
  • Takoj po carskem rezu želim otroka prvič podojiti, ne želim da dobi formulo.

Po porodu:

  • Če bom lahko, bi rada otroka dvignila sama, drugače želim, da mi takoj po porodu otroka položite na prsi.
  • O prerezu popkovnice bi se rada pogovorila na mestu samem.
  • Preden se popkovnica prereže, naj se v njej preneha utrip.
  • Želim da se kri za kontrolo krvne skupine (Rh faktor) vzame iz popkovnice.
  • Počakati želim, da se posteljica porodi sama, po naravni poti, ne želim da jo vlečete ipd.
  • Ne želim sredstva za pospeševanje izločanja posteljice in krčenja maternice, želim pa redno spremljanje krvavitve in se v nujnem primeru želim posvetovati o uporabi drugih sredstev.
  • Želim, da mi posteljico pokažete in poveste, v kakšnem stanju je ter jo odtisnete.
  • V porodni sobi želim ostati čim dlje, partner naj ostane z mano v porodni sobi kolikor dolgo bo mogoče.
  • Želim, da mi babica pomaga prvič pristaviti otroka.
  • V porodni sobi želim stik z otrokom »kože na kožo«.
  • Želim, da sem oz. partner prisotna pri vseh pregledih otroka in da se otroka ne odnaša stran od mene/naju.

Na oddelku:

  • Želim imeti otroka nenehno ob sebi.
  • Prisostvovati želim pri otrokovih vizitah in vseh pregledih (ultrazvoku kolkov in ledvic itd.).
  • Ne želim, da se otroku brez mojega dovoljenja daje umetno mleko, glukoza, duda.

Dojenje:

  • Želim dojiti in prosim za pomoč pri vzpostavljanju dojenja.
  • Prosim, da brez mojega dovoljenja ne dajete otroku prilagojenega mleka, vode ali glukoze, razen če je to nujno z medicinskega vidika.
  • Želim dojiti, a če mleka ne bo, želim zdravila za nastajanje mleka.
  • Želim dojiti, a če dojenje ne bo steklo, želim, da mi po svojih močeh pomagate, na noben način ne želim prilagojenega mleka. Želela bi pomoč in pogovor s svetovalcem za dojenje.

Že vnaprej se vam zahvaljujeva za to, da boste pripomogli k lepi porodni izkušnji.

Prosim, da v največji možni meri upoštevate najin porodni načrt in ste razumevajoči do želja po njegovi spremembi tekom poroda.

Hvala za vaš trud in pripravljenost prisluhniti najinim željam.

Kraj, datum                                                                      XX

*
*
PORODNI NAČRT – 5. PRIMER

Porodni načrt

Spoštovani!

Porodni načrt pišem, ker bi vas rada seznanila s svojimi željami glede pomembnega dogodka, ki čaka našo družinico v kratkem. Oba z možem si želiva, da bi bil porod za najinega otročička in za naju izpolnjujoče doživetje. Čudoviti trenutek, ko se bomo končno spoznali. 🙂

V vašo porodnišnico prihajava z veseljem. Spremlja naju lepa izkušnja, ki sva jo doživela ob porodu najinega prvega otroka. Poznava tudi mnoge lepe porodne zgodbe najinih prijateljev, ki so pri vas doživeli izpolnjujoče porod. Zahvaljujeva se vam za prijazen sprejem in potrpežljive odgovore na vprašanja, ki sva jih bila s strani vašega osebja deležna že do sedaj. Zaradi prijazne obravnave sva se res počutila dobro!

Pri prvem porodu sva z možem čutila skrbno podporo babic in zdravnic. Imela sva ustrezno intimo in počutila sva se povezana. Veliko nama je pomenilo, da sva lahko bila ves čas skupaj in da sem se lahko med porodom gibala. Žal pa se je zaradi spleta okoliščin (moja vročina, bruhanje, temenska vstava otroka in verjetno še česa) porod končal z vakuumom. Po njem sva sicer oba ustrezno okrevala, če pa bi le bilo mogoče, bi se takšnemu razpletu ob drugem porodu rada izognila.

Da bi si zagotovila še dodatno oporo, sva si tokrat izbrala tudi doulo YXZ. Zaupava ji in vesela sva, da naju je pripravljena spremljati. Vesela bova, če jo boste tudi vi lepo sprejeli.

Kakšne so moje želje glede poroda? Želim si naravnega poroda, pri katerem se ne mudi. Že pri prvem porodu sem spoznala predihavanje popadkov itd., zato lahko rečem, da se bolečine ne bojim, temveč jo sprejemam kot nekaj običajnega. Če bo prosta, bi si želela sobo za naravni porod, ki mi je v lepem spominu ostala že od prvega poroda.

Zavedam pa se, da je porod dogodek, ki je nepredvidljiv. Zato ne bi želela, da bi bil moj porodni načrt preozko zastavljen. Popolnoma se zavedam, da so vaše strokovne izkušnje neprecenljive vrednosti in vam pri odločitvah glede posegov zaupam. V primeru, da bi določen poseg potrebovala, bova vesela, da naju z možem seznanite z njim ter nama razložite, zakaj je potreben. V njunem primeru pa vsekakor zaupava vaši strokovni presoji in ukrepanju.

Če je mogoče, ne bi želela umetnega sproženja poroda, razpoka plodovih ovojev ter pospeševanja poroda, razen če bo dojenček v stiski. Če postane carski rez nujen in če okoliščine dopuščajo, bi si želela epiduralno, ne splošne anestezije. Če bom sama nezavestna, bi bila vesela, če bi dojenčka po operaciji na prsi dobil mož.

Želela bi, da je mož ves čas prisoten. Vaše osebje in doula pa mu lahko svetujejo glede pomoči, masaže, položajev itd., pri katerih bi rad aktivno sodeloval. Njega pooblaščam tudi za odločanje o vsem, če sama tega ne bi bila sposobna, na primer zaradi nezavesti.

Med porodom načrtujem prigrizke in pitje vode, imam sicer gestacijski diabetes, ki sem ga uravnavala z dieto, pred mesecem dni pa sem dobila tudi inzulin, ki si ga vbrizgam pred zajtrkom in večerjo (__ enote). Prosila bi za dodatna navodila glede prigrizkov med porodom.

Rajši bi nosila bolnišnična oblačila.

Test na beta-streptokok je bil pri meni v drugi nosečnosti negativen, v prvi pa pozitiven. Ne vem, kakšna je vaša praksa glede tega, a če ni nujno potrebno, preventivnega dodajanja antibiotika ne bi želela. Prav tako sem kratkovidna (dioptrija okrog __), zato bi vam bila hvaležna, da ste na to pozorni.

Vesela bi bila, če bi porod potekal v intimnem vzdušju ob zatemnjeni svetlobi, ob glasbi, ki jo bova prinesla. Med porodom bi rada spreminjala položaje, v prvi porodni dobi hodila, se veliko tuširala, saj me voda zelo sprošča.

Glede števila vaginalnih pregledov zaupam vaši strokovni presoji, enako glede uporabe CTG-ja. Če je možno, bom vesela, da dojenčka spremljate s prenosno napravo, če pa bo otročiček v stiski, bi seveda želela, da mu pomagamo.

Vesela bi bila babiške skrbi z nasveti glede porodnih položajev – prepričana sem, da so vaše izkušnje zelo dragocene. Če bi morala ležati, bi rajši na boku.

Zelo vesela bi bila, če bi porod lahko prestala brez umetnih popadkov ter tudi brez umetnih sredstev za lajšanje bolečin. V primeru, da se ta načrt ne bi uresničil, sem pripravljena to tudi spremeniti, vendar bi želela, da mi teh sredstev ne ponujate sami, ampak mi jih predstavite, če prosim zanje.

Zelo bi vam bila hvaležna za varovanje presredka (z masažo, obkladki). Rajši bi, da se presredek malo pretrga, kot da ga prerežete. Po prvem vakuumskem porodu sem imela z okrevanjem kar nekaj nevšečnosti, zato si res želim, da bi presredek obvarovala.

Ko se otročiček porodi, bi ga rada položila na prsi, mu omogočila dojenje in crkljanje. Ne bi želela, da ga umijete z milom/oljem, tudi pregled bi rajši odložila za nekaj časa (seveda če bo vse v redu). Če je možno, bom vesela, če ga pregledate in dobi injekcijo na mojih prsih, da se bo počutil varno.

Očka si želi prerezati popkovnico, ko bo nehala utripati.

Kasneje si želim biti z otročičkom skupaj v sobi in ga dojiti. Hvaležna bom za pomoč pri dojenju in skrb za malega.

Hvala, ker sva lahko zapisala te želje in ker ste se seznanili z njimi. Verjameva, da bo porod za naši družinico edinstven dogodek in zahvaljujeva se vam, ker nas boste skrbno spremljali.

Kraj, datum                                                                                                           XX in XY

 

Vzorci porodnih načrtov naj služijo le za orientacijo!

Če imate možnost, se z ginekologom oziroma babico na že na pregledih v nosečnosti pogovarjajte tudi o porodu in svoj porodni načrt sproti dopolnjujte ali prilagajajte. Morda ga boste obdržali zase, da lažje izluščite, kaj je za vas pri porodu pomembno, lahko pa porodni načrt vzamete s seboj v porodnišnico, kjer velja kot uradni dokument.

Pozanimajte se, kaj ponujajo posamezne porodnišnice, pridobite pa tudi informacije o izkušnjah žensk s podobnimi nazori in vrednotami, kot so vaše.

Če želite, mi lahko pošljete svoj porodni načrt in ga bom objavila v anonimizirani obliki. Ljudje smo si različni in več glav več ve.

Porodni načrt ni nekaj “zabetoniranega”,

saj je porod lahko nepredvidljiv. Razlika v doživljanju poroda in spominu na porod pa je pogosto odvisna od tega, kako dobro in ali se je bodoča mamica (s partnerjem) pripravila na porod.

Ženske, ki so se na porod dobro pripravile, so nanj večinoma ohranile lep spomin, četudi se je zapletlo in nazadnje nič ni potekalo, kot so si zamislile.

Pri ženskah, ki so porod vzele zlahka, ki se niso same pozanimale in pripravile, pa je večje tveganje, da podležejo strahu in odločitve prepustijo drugim, kar je za marsikatero potem bridka in obžalovanja polna izkušnja.

Rodimo (se) samo enkrat, zato se je na porod vredno pripraviti!

Opolnomočeni namreč kljub izzivom in oviram ohranimo moč odločanja in ravnamo v skladu s svojimi vrednotami ter – kar je najpomembneje – v najboljšem interesu otroka, sebe in cele družine.

*

Morda bi vas zanimalo tudi:
Porodni načrt – pasti in prednosti
Porodni načrt – kaj se obnese
Porodni načrt – zakaj se ne obnese
Priprave na porod
Priprave na dojenje
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah.

Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni. 

Gospodinjska opravila:

– priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik)
– čiščenje
– pospravljanje
– nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM]
– pranje
– opravki (npr. plačevanje položnic)

[SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]

 

Skrb za novorojenčka:

– dojenje / hranjenje
– previjanje
– kopanje
– nošenje
– podiranje kupčka
– uspavanje

+ Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)?
+ Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?

 

Skrb za:

– druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti)
– druge odvisne osebe
– hišne ljubljenčke
– domače živali
– biznis (npr. s.p. – nadomeščanje)

 

Skrb za mamico:

Počitek!
Kaj jo veseli, napolni z energijo?
Kaj umirja?
Kako negovati sebe?
Na koga izven družine se lahko obrne v stiski?
Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden]

 

Skrb za partnerstvo:

Kaj vaju povezuje kot par?
Kaj so vajine starševske vrednote?
Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete?
Kako negujeta partnerstvo?
Kako bosta našla čas zase?

 

Podporna mreža:

– drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori)
– stari starši
– sorodniki
– prijatelji
– sosedje
– dula
– svetovalka za dojenje (www.dojenje.net, www.dojenje.org)
– svetovalka za nošenje dojenčkov v nosilkah
– srečanja za mamice z dojenčki (npr. La Leche League: www.dojenje.net)
– (spletne) delavnice, predavanja in srečanja za mamice z dojenčki (npr. www.rumina.si)

 

Viri informacij:

Npr.
www.dojenje.net (dojenje)
www.rumina.si (dojenje, spanje, nošenje, uvajanje goste hrane itd.)
www.dojenje.org (dojenje)
www.llli.org (dojenje)
https://www.basisonline.org.uk/ (spanje)
http://www.rapleyweaning.com/ (BLW)

 

OBISKI [porodnišnica, doma]

– komunikacija s sorodniki in prijatelji
– kako in s kom si želite preživeti prve tedne

S partnerjem naredita brainstorming svojih želja in potreb ter oblikujta svoj poporodni načrt.
Srečno!

 

Še nekaj idej:
Osnutek poporodnega načrta DONA International (ang.)

Morda bi vas zanimalo tudi:
Porodni načrt – pasti in prednosti
Porodni načrt – kaj se obnese
Porodni načrt – zakaj se ne obnese
Priprave na porod
Priprave na dojenje
Porodni načrt – primeri bodočih slovenskih staršev

Kaj bi morali vedeti o dojenju še pred porodom?

Vabljeni k branju pogovora z mano o tem kaj bi morali vedeti o dojenju še pred porodom.

 

in na dogodek Priprava na porod in starševstvo.

Prvim petim osebam, ki bi se rade udeležile dogodka Priprave na porod in starševstvo in mi boste na alenka@rumina.si poslale mail s predvidenim datumom poroda, bom podarila po eno brezplačno vstopnico.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?
Koliko materinega mleka popije novorojenček?
Kožni stik in dojenje
Dojenje v prvih dneh
Dojenje v prvih 24 urah: 10 napak, ki se jim lahko izognete
Kako pravilno pristaviti otroka k prsim?

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje je naravno, vendar se zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti. Preberite, kaj moramo vedeti, kaj je priporočljivo storiti in čemu se je pametno izogniti. Z vas sem zbrala 10 najpogostejših napak pri dojenju v prvih 24 urah.

1. Dojenček je utrujen od poroda,

zato naj bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti.

Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bosta bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Povijanje v štručko duši dojenčkovo komunikacijo, dlje spi, namesto da bi se dojil, lahko pa se tudi pregreje.

2. Novorojenček ima za 24 ur rezerve,

zato ga lahko pustimo spati. Izkušnje iz prakse kažejo, da čez 24 ur pogosto nastopi panika: tehtanje, tehtanje podojev, steklenička, nastavki in še kaj. Ravno prepričanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8–10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico.

Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti.

3. Prve dni ni mleka.

Ni res. Vsaka mama ima prvo mleko, ki se imenuje mlezivo ali kolostrum. Tvori se po kapljicah, in sicer od 30 do 100 ml v 24 urah. Količina mleka se poveča 2. do 6. dan po porodu, ko pride do navala mleka (prsi postanejo bolj polne, trde). Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti, saj je tudi želodček še čisto majhen. Čim prej pokaka mekonij (prvo blato, ki je lepljivo in črne barve) in blato postane gorčično rumene barve, tem bolje. Če so pleničke dovolj polulane in pokakane, pomeni, da otročiček dobiva mleko. Koliko materinega mleka popije novorojenček, preberite tule.

4. Ponoči naj novorojenčka odpeljejo, da si mamica odpočije.

Zgrešen nasvet. Ravno ponoči je ključno, da mamica leži in doji, tako da ima otročička pri sebi. Če mati ponoči vstaja, se raven prolaktina, hormona, ki je odgovoren za tvorjenje materinega mleka, zniža. Dojenčki potrebujejo pogost tesen fizični stik z mamico podnevi in ponoči.

5. Dojenčka je treba najprej previti in potem dojiti.

Dojenje naj ima vedno prednost. Če dojenčka nimate tik ob sebi, bodite pozorni na subtilne znake,  da bi se dojil (trepetanje vek, iskanje, nežno oglašanje, odpiranje ust ipd.). Za previjanje bo dovolj časa med podoji ali po dojenju. Dojenčka najprej previjte le, če ga sicer težko zbudite. Če z dojenjem odlašate, boste razdraženega dojenčka težje pristavili – morda bo kljub lakoti preveč vznemirjen, da bi se dojil in bo zaspal lačen.

6. Dojiti je treba vsake 3 ure po 15 minut na eni strani.

Želite dojiti? Potem takoj pozabite ta nasvet. Kdor vam priporoči kaj takšnega, ne razume dojenja. Noben novorojenček aktivno ne sesa npr. 15 minut. Malce sesa, si oddahne, spet sesa … Dojenčkom je všeč, da teče, zato med podojem mirno večkrat zamenjate stran – brez skrbi, dojenček bo dobil tudi bolj kalorično, mastno t.i. zadnje mleko. Dojite, kadar se dojenček želi dojiti.

7. Med podoji je treba počakati, da se »naredi« mleko.

Ni res. Prsi niso posodice, kamor bi se nakapljalo mleko, potem bi se otrok podojil in bi bilo treba spet čakati. Prsi niso nikoli (do konca) prazne. Mleko vedno je. Čim večkrat dojenček učinkovito izprazni prsi, tem več mleka se tvori.

8. Novorojenček se je napil plodovnice,

zato je treba z dojenjem počakati. Z dojenjem nič ne čakamo. Dojenčka imamo tik ob sebi, da ima dojko pred nosom in se bo lahko dojil, kadar bo želel. Če vmes polije ali pobruha še malo plodovnice, ni nič hudega. Z vsakim podojem bo dobival tudi materino mleko, ki v prvih urah in dneh teče po kapljicah, kar je za novorojenčka ravno prav.

9. Novorojenčka utrudimo, če se kar naprej doji.

Ne drži. Sesalci smo rojeni za sesanje in človeški mladiček najbolj potrebuje tesen fizični stik s svojo mamico, da se počuti varnega. Materino mleko je izredno hitro prebavljivo, zato da je dojenček deležen pogostega dojenja, pri čemer dobi vse, kar potrebuje. Dojenje dojenčka in mamico umirja in povezuje. Čim večkrat se otrok doji, več mleka dobi in bolj je materino telo stimulirano za tvorjenje mleka. Prepogosto dojenje ne obstaja.

10. Bradavice bolijo, ker še niso utrjene.

Bradavice so, takšne kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno. Potreben ni niti lanolin niti razna mazila niti nastavki. Če bradavice niso vdrte (pa še te se z dojenjem v mnogih primerih izbočijo), so povsem normalne. Ploske, široke, neizrazite in še ne vem kakšne bradavice so samo miti, s katerimi nekateri želijo upravičiti uporabo nastavkov.

Pri nas smo priča pravi epidemiji nastavkov, saj skorajda ni matere, ki ne bi že v porodnišnico odnesla s seboj nastavkov ali jim je bila uporaba svetovana v prvih dneh po porodu. Dojenje je v prvih dneh lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne sme boleti. Če dojenje boli, poiščite strokovno pomoč. Treba je poiskati vzrok težav.

Kaj pa, če se dojenček ne more dojiti (npr. nedonošenost, bolezen)?

Če le zmore, naj si mamica čim prej (idealno v prvi uri ali urah) po porodu začne ročno iztiskati mleko. Sploh za nedonošenega ali bolnega dojenčka je pomembno, da bi čim prej dobil kolostrum, prvo mlezivo ali pa vsaj darovano materino mleko. Ko pride do navala mleka, naj mati prične s črpanjem mleka ali pa, če ji je lažje, lahko še vedno nadaljuje z ročnim iztiskanjem mleka. Bistveno je, da ne čakamo.

Če se novorojenček ne pristavlja ali se sicer pristavi, vendar ne sesa učinkovito, veljajo ista priporočila kot zgoraj. Čim prej je treba poiskati vzrok težav. Poiščite pomoč svetovalke za dojenje. Če je potrebno dohranjevanje, dojenčka po možnosti ne dohranjuje po steklenički, temveč na način, ki ne moti dojenja.

Niste prepričani, ali dojenček dobiva mleko, odvaja dovolj? Po dojenju ni videti zadovoljen, se ne pomiri? Posvetujte se s svetovalko za dojenje.

Vabljeni tudi na priprave na porod in dojenje, kjer izveste še več koristnih napotkov.

Morda bi vas zanimalo tudi:

Dojenje v prvih dneh
Varno skupno spanje
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje
Pridobivanje teže pri dojenčku
Kaj potrebujejo dojenčki?

Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?

Kaj vzeti s seboj v porodnišnico je eno najpogostejših vprašanj bodočih mamic. Tule je nekaj idej.

Dokumenti in denar:

– veljavna kartica zdravstvenega zavarovanja
– napotnica, ki ste jo prejeli pri izbranem ginekologu
– materinska knjižica z izvidi (krvne skupina, Rh faktor, izvidi drugih preiskav v nosečnosti)
– potrdilo o opravljeni šoli za starše
– veljaven osebni dokument z EMŠO
– kopija poročnega lista (če ste poročeni)
– potrdilo o očetovstvu (če niste poročeni)
– porodni načrt/seznam želja

– drobiž (parkirnina, avtomati z napitki in prigrizki)

 

Oblačila in obutev:

– svoja oblačila, ki bi jih želeli nositi (oblačila, ki jih boste nosili pri porodu, naj bodo pralna ali stara, da lahko zavržete, npr. več daljših majic, tunik, ki se odpenjajo spredaj – za lažji kožni stik z dojenčkom)
– (tople) nogavice
– topla jopica, ogrinjalo, jutranja halja, morda odeja
– udobna pižama (npr. spodnji del + zgoraj nekaj, kar se odpne)
– modrček za dojenje ali mehak top, majčka za dojenje
– mrežaste hlačke (z nekaj iznajdljivosti so uporabne tudi namesto nedrčka)
– obutev: copati ali natikači

 

Toaletne potrebščine:

– toaletna torbica: robčki, sponke in elastike za lase, balzam za ustnice, masažno olje (porod)
zobna ščetka in pasta; dezodorant in kozmetika brez vonja, da ne moti otroka
– vložki (100% bombaž, brez folije)
– blazinice za dojenje (npr. pralne blazinice, saj tiste za enkratno uporabo zaradi vsebnosti gelov lahko dražijo kožo)
– brisača ali dve (za rezervo)
– nega bradavic po porodu: zadostuje običajna higiena, zato so lanolin, komprese, nastavki, mazila odveč! (Dojenje je v prvih dneh lahko nekoliko nelagodno, nikakor ne sme boleti, sicer poiščite pomoč svetovalke za dojenje.)

 

Hrana in napitki:

– steklenica/plastenka za vodo
Izkušnje so pokazale, da stradanje med porodom, sploh če je dolg, ni dobra ideja. Morda vam bo prijalo kaj od naštetega:
– lahki, hranljivi prigrizki in napitki
– energijske, sadne ploščice
– suho sadje (nežveplano)
– vitergin ali kaj podobnega
– izotonični napitki
– kokosova voda
– čaj s toplimi začimbami (npr. cimet, kardamom, ingver, klinčki)
– ledene kocke (lahko zamrznjen zamrznjen pomarančni/limonin sok)
– kokošja juha (v termovki)
– čokolada (s čilijem)
– Donat (za po porodu, če so težave s prebavo)

 

Kaj še vzeti s seboj v porodnišnico?

– glasba
– fotoaparat, kamera, telefon (+ polnilec!)
– risalni listi ali blok (če bi želeli odtis placente)

 

Za dojenčka:

– rdeča/oranžna/rjava brisača ali odejica (da ga pokrijemo takoj po rojstvu)
– pleničke
– tetra plenička ali dve
– oblačila za domov oz. za rezervo (npr. bodi, žabice ali nogavičke, hlačke + jopica/pajacek, copatki, kapica)
– odejica ali dve
– avtomobilski sedež (lupinica).

Če imate še kakšno idejo, kaj vzeti s seboj v porodnišnico, dobrodošli s predlogi!

Morda vas utegne zanimati tudi:
Priprave na porod
Priprave na dojenje

Kaj potrebujemo za dojenje?
3 stvari za lepšo nosečnost
Porodni načrt
Dojenje v prvih dneh

 

Je uživanje placente v kapsulah varno?

Tudi pri nas je uživanje posteljice v obliki kapsul postalo moderno, za nekatere matere celo statusni simbol. Gre res za tisočletja staro tradicijo ali zgolj modno muho, ki nekaterim nudi možnost dodatnega zaslužka in občutek, da novopečena mamica prejme nekaj oprijemljivega?

Zaupaj si?

Zanimivo je, da nosečnicam in mladim materam po eni strani pravijo, naj zaupajo vase in modrost svojega telesa, po drugi strani pa osebe, ki naj bi podpirale fiziološki porod in čim lepši prehod v materinstvo, pogosto svetujejo jemanje placente v kapsulah. Kaj to pomeni? Da nas je narava sicer ustvarila za rojevanje, ampak bi bilo vseeno fino še kaj vzeti?

Osebno se mi med drugim zdi sporno, da se kapsule priporoča kot povsem naravne, čeprav je jasno, da brez ustrezne predelave placente ne bi bilo mogoče shraniti v kapsulah.

Zakaj?

Med najpogostejšimi razlogi, zakaj se nekatere matere odločijo za enkapsulacijo in jemanje placente, so pogosta napačna prepričanja, da naj bi uživanje placente v kapsulah preprečevalo poporodno depresijo, izboljševalo počutje, povečalo količino mleka in zaloge železa pri materi itd.

Strokovnjaki za dojenje jemanje kapsul placente odsvetujejo

Leta 2015, ko sem obiskala Mednarodni center za dojenje (International Breastfeeding Centre) v Torontu v Kanadi, je bilo eno od rutinskih vprašanj za doječe mamice v posvetovalnici prav uživanje kapsul placente, kar zaradi negativnega vpliva na tvorjenje ustrezne količine mleka že leta odsvetujejo. Do podobnih spoznanj prihajajo tudi kolegice iz drugih držav.

Pamet v roke!

Že res, da samice sesalcev po porodu posteljico požrejo. Po izkušnjah nekaterih žensk zaužitje majhnega koščka sveže posteljice kmalu po porodu pospeši okrevanje po porodu.

Kakorkoli – to nikakor ni enako kot uživanje predelane placente v kapsulah še dneve, tedne po porodu. Poleg tega  je jemanje placente povezano s tveganji za zdravje matere in dojenčka, o čemer piše patronažna sestra in svetovalka za dojenje Sarah Hollister, DMS, IBCLC (https://womenshealthtoday.blog/2018/01/21/a-lactation-consultants-perspective-on-placenta-encapsulation/), ki se je sistematično lotila omenjene teme in ga povzemam.

Kapsule placente ne povečajo količine železa in ne preprečujejo poporodne depresije

Dokazano je, uživanje placente v kapsulah ne vpliva na količino železa pri materah, pač pa v kapsulah od hormonov ostaneta progesteron in estrogen, ki kljub postopku predelave ostaneta aktivna. Znano je, da jemanje omenjenih hormonov v poporodnem obdobju pri ženski spremeni naravno hormonsko stanje.

Poporodna otožnost tri dni po porodu ni poporodna depresija, temveč normalen pojav. Poporodna depresija ni avtomatska posledica konca nosečnosti. Gotovo pa je neuspešno dojenje lahko eden od razlogov za depresijo oz. trpljenje, ker materi kljub včasih že nečloveškim naporom in prizadevanjem ni uspelo vzpostaviti dojenja – v resnici pa je bila edina napaka jemanje kapsul placente, za katere je bila prepričana, da ji bodo pomagale.

Kapsule placente ne povečajo količine mleka

Poleg fiziologije dojenja to dokazujejo tudi raziskave. Normalno je, da se količina hormonov, ki prevladujejo v nosečnosti, po porodu zmanjša – progesteron in estrogen sta potrebna v nosečnosti in zavirata prolaktin. Po porodu pridejo na vrsto drugi hormoni. Ko se po porodu količina progesterona in estrogena zmanjša, se količina prolaktina poveča in pride do navala mleka (laktogeneze II). Podobno kot zaostali delček posteljice (ki v maternici še naprej izloča progesteron) ali jemanje kontracepcijskih tablet, jemanje placente po porodu zavira prolaktin, kar lahko zmanjša količino mleka oz. do navala mleka sploh ne pride.

O tem poročajo številne svetovalke za dojenje. Vedno pa so in bodo tudi matere, ki se jim to ne zgodi – podobno kot npr. nekatere doječe matere lahko jemljejo progesteronske kontracepcijske tablete ali imajo vstavljen maternični vložek (mirena), pa imajo vseeno dovolj mleka. (O mireni v času dojenja: https://www.rumina.si/mirena-jaydess-in-dojenje/)

Uravnoteženo hormonsko stanje?

Ali to, da novopečena mamica še dneve, tedne ali celo mesece po porodu jemlje hormone, ki prevladujejo v nosečnosti, pomeni, da je njeno hormonsko stanje uravnoteženo? Estrogen in progesteron, ki sta steroidna hormona, gotovo lahko povzročita izrazito povečanje energije, o čemer pogosto poročajo po uživanju placente – toda ali je to naravno in zdravo stanje za žensko po porodu?

Upoštevati velja, da je z nadaljnjim vnosom estrogena povezano tudi povečano tveganje za trombembolijo (krvni strdki, kap), podobno kot pri estrogenskih kontracepcijskih tabetah.

Placenta v prahu tudi za otroke?

Nekateri priporočajo dajanje placente v prahu oz. tinkture dojenčkom in malčkom, ker naj bi pomagali proti kolikam in napadom trme, ne da bi preučili posledice uživanja progesterona in estrogena pri otrocih ali omenili, da se s kapsulami placente lahko prenašajo tudi bolezni.

Čigava je placenta?

Otrokova. Ta zanimivi organ skrbi, da otročiček dobiva hranila in kisik, ga (vsaj delno) varuje pred škodljivimi snovmi, ohranja nosečnost, pomaga, da se bo v prsih lahko začelo tvoriti mleko itd. V nekaterih jezikih placenta pomeni (ravna ali materina) torta, ker je podobne oblike. Večina zahodnih kultur placento definira kot medicinski odpadek, številne kulture, ki živijo sonaravno, pa s posteljico ravnajo spoštljivo in jo skladno s tradicijo po otrokovem rojstvu obredno zakopljejo na poseben kraj. Znano je tudi, da naj bi bilo drevo ali grm, posajeno nad placento, bolj zdravo, lepo raslo in hitreje obrodilo.

 

Povezavi do povzetka in članka Sarah Hollister, DMS, IBCLC (v angleščini):

https://static1.squarespace.com/static/537fb379e4b0fe1778d0f178/t/59b9b176a803bb401f2d9889/1505341814834/Health+Implications+to+Consider+with+Placenta+for+Consumption%2C+Researched_update.pdf

https://womenshealthtoday.blog/2018/01/21/a-lactation-consultants-perspective-on-placenta-encapsulation/