Tudi v razvitih državah se zdravje mater, ki ne dojijo, in otrok, ki so hranjeni z mlečno formulo, bistveno razlikuje od zdravja doječih mater in dojenih otrok.
Če dojenček ni dojen …
Pri dojenčkih je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo nalezljivih bolezni, vključno z vnetjem srednjega ušesa, gastroenteritisom in pljučnico, pa tudi s povečanim tveganjem otroške debelosti, sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2, levkemije in sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS).
Nedonošenčki, ki ne dobivajo materinega mleka, so izpostavljenih večjemu tveganju za nekrotizirajoči enterokolitis (Stuebe, 2009). Trajanje dojenja je pomembno povezano z zmanjšanim zanemarjanjem in spolno zlorabo otrok (Kremer, 2018).
Če mati ne doji …
Pri materah je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo predmenopavznega raka na dojki, raka jajčnikov, ohranitve gestacijske telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2 in presnovnega sindroma (Stuebe, 2009) ter povečanim tveganjem za poporodne krvavitve, srčne bolezni in poporodno depresijo (Chowdhury et al., 2015). Po ocenah bi izboljšanje deleža dojenja lahko preprečilo dodatnih 20.000 maternalnih smrti letno zaradi raka na dojki (Victora et al., 2016).
Človekove pravice in dojenje
Zaradi nedojenja se povečujejo tudi izdatki za zdravstveno varstvo (Bartick, 2017), dojenje pa je tudi otrokova in materina človekova pravica.
Otroci imajo pravico do življenja, preživetja in razvoja ter do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, katerega dojenje je sestavni del.
Ženske imajo pravico do točnih, nepristranskih informacij, potrebnih za ozaveščeno izbiro glede dojenja. Prav tako imajo pravico do kakovostnih zdravstvenih storitev (SZO, 2017).
Dojenje je torej eden najučinkovitejših načinov za zaščito zdravja mater in otrok ter spodbujanje zdrave rasti in optimalnega razvoja v zgodnjem otroštvu. Opolnomočenje žensk in omogočanje ženskam, da dojijo, bi moralo biti v središču prizadevanj držav za ohranjanje vseh otrok pri življenju in tvorjenje zdrave, pametne in produktivne družbe (Unicef, 2018).
Kaj pa mamice, ki ne dojijo?
So zato slabe matere? Nikakor ne. Večina mamic si želi dojiti, vendar se na dojenje ne pripravlja, saj se jim zdi naravno in samoumevno, da bodo dojile. Predvsem zaradi pomanjkanja pravočasne strokovne podpore pri nekaterih dojenje kljub ogromno truda ne steče. Ravno te mamice so zato pogosto zelo prizadete in se soočajo z občutki krivde, neuspeha, jeze, žalosti, obžalovanja. Tudi te mamice si zaslužijo podporo in pomoč pri prebolevanju izgube.
Prav vsaka mamica pa lahko dojenčka nosi, pestuje, se z njim pogovarja oz. prepoznava in se odziva na njegove potrebe – to pa je ključna sestavina materinstva.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Komu mar dojenje?
Dojenje v prvih dneh
Priprave na dojenje
Kaj potrebujejo dojenčki?
Kako prepoznati dobro svetovalko za dojenje?
Žalovanje za izgubljenim dojenjem