Doječe matere se v primeru težav ali vprašanj v zvezi z dojenjem pogosto zatečejo po pomoč k zdravstvenim delavcem. Logično! Dojenje je še kako povezano z zdravjem, žal pa je prepričanje, da naj bi zdravstveni delavci vedeli več o dojenju kot drugi ljudje, lahko zmotno. Mamice so žal nemalokrat razočarane in začudene, ker niso deležne podpore, kakršno dejansko potrebujejo.
Večina zdravnikov, sester, babic ipd. pravi, da podpirajo dojenje, kar na načelni ravni nedvomno drži. V praksi se dostikrat zatakne. Že res, da v porodnišnicah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih visijo table »Novorojenčkom prijazna porodnišnica«, »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova« ali pa poster »10 korakov do uspešnega dojenja« – ko pa se zatakne (včasih tudi zaradi nevednosti!), se pokaže realno stanje, ki roko na srce ni rožnato.
Kaj pa zdaj? Na kaj moramo biti pozorni, kaj vprašati?
Razglejte se!
Poglejte po ordinaciji, sestrski sobi in čakalnici. Koledarji, pisala, lončki, skodelice, držala, okraski, blokci, plišaste igrače, posterji – so polni logotipov proizvajalcev umetnega mleka in otroške hrane?
Ko vam dajo v roke informativno ali izobraževalno gradivo: kdo je omogočil, financiral izdajo? Okoli denarja se svet vrti in zaslužki z umetnim mlekom so biznis, vreden milijone!
Si vzamejo čas?
Ali zdravstveni delavec nameni dovolj časa, da vaju z dojenčkom obravnava celostno, opazuje kot biološko, sociološko enoto? Vajino interakcijo? Dojenje? Se počutite sproščeno?
Kakšno izobrazbo oz. osebne izkušnje z dojenjem imajo?
Ne pustite se zavesti nazivu »Novoroječkom prijazna porodnišnica« ali »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova« – to žal še ni zagotovilo za učinkovito podporo po porodu! (Osebno pogrešam statistike izključno dojenih otrok, kar bi bil odličen kazalnik kakovosti, vendar o tem kdaj drugič.)
Pred porodom se pozanimajte, ali boste lahko imeli novorojenčka nenehno ob, pri oz. na sebi. V porodni načrt napišite, kakšno poporodno oskrbo si želite. Pozanimajte se glede vsakodnevnih rutin (kje se izvajajo pregledi in nega dojenčkov) – v sobi (idealno) ali kje drugje (večje tveganje bolnišničnih okužb).
Mimogrede opazujte tudi osebje: si umiva oz. razkužuje roke ob vstopanju v sobo, kontaktu z mamico, dojenčkom ipd.
Kakšna vprašanja vam zastavljajo: jih zanimajo samo grami in centimetri?Teža je pomembna, ni pa vse. Kaj pa polulane in pokakane pleničke? Otrokovo obnašanje in razpoloženje? Napake pri tehtanju so zelo pogoste, ker je teža določena na različnih tehtnicah ali pod različnimi pogoji.
Ali vam za vsako malenkost predlagajo rešitve “za vsak slučaj” (pa še malo dodatka, čaja ipd.)? Takšne »rešitve« ne rešijo osnovnega problema, če ta obstaja.
Koliko mamic izbranega pediatra doji in kako dolgo? Zgovoren podatek! Naj vam ne bo nerodno vprašati.
Nič hudega, če ne gre …
Vam dokaj brezbrižno rečejo, da če dojenje pač ne steče, potem pa “po flaški”, saj bo otrok tudi tako »gor zrasel«? Da ni panike: če ne gre, pač ne gre. (Obenem pa si ne vzamejo časa za opazovanje dojenja.)
Če favorizirajo določeno vrsto adaptiranega mleka, upravičeno dvomite! Ni dokazov, da bi bilo katerokoli umetno mleko boljše od drugega. Večina vrst adaptiranega mleka je iz kravjega mleka, ki je najpogostejši alergen!
Če vam v porodnišnici rečejo, da dajte otroka »na štacijo«, da si boste odpočili: lahko vam je jasno, da to pomeni neposredno miniranje dojenja! Mi smo sesalci, zato vsaj v prvih dneh in tednih potrebujemo neposreden in neomejen dostop do maminih prsi.
Če pogledajo vaše prsi, še preden se otrok sploh pristavi, in zmajujoč z glavo izjavijo nekaj v stilu: »Ojoj, s temi bradavicami …« (Beri: prevelikimi, premajhnimi, ploskimi, neizrazitimi, predolgimi, prekratkimi itd.) Ne ustrašite se. Tudi z vdrtimi bradavicami je mogoče dojiti! Naj se vam ne podre svet, če partnerja pošljejo v lekarno po nastavke … Čeprav se jih uporablja vse povprek in pogosto neutemeljeno, nastavki sami po sebi niso slabi – seveda če zdravstveni delavec ve, v katerem primeru, kako dolgo in zakaj se jih uporablja.
Če vam rečejo, da vaše mleko nima nobene vrednosti (več), povprašajte, kakšna je sestava tega mleka. Kako pa bi lahko vaše telo tvorilo mleko brez vrednosti? Vodeno, nekalorično ali celo živčno mleko? Vemo, da sploh še ne vemo, kaj vse je v materinem mleku: definitivno pa večine tega v adaptiranem mleku ni!
Če vam rečejo, da ni v redu, če otrok zaspi na prsih ali se samo “crklja”, mirno vprašajte, zakaj ne. Tudi, če se samo crklja: kaj ni fantastično, da zraven dobiva tudi vaše mleko?
Če vam rečejo, da vas dojenje izčrpava, pamet v roke: kako to, da je človeštvo preživelo vse do danes (in to tisočletja nepismenosti, brez interneta, pametnih telefonov ali knjig)? Obenem pa so bili do približno dobrih 100 let nazaj otroci na prsih deležni vsega (hrane, topline, varnosti)?
Če vam rečejo, da je hranjenje po steklenični lažje od dojenja, nimajo pojma. Ni res! Raziskave na nedonošenčkih so pokazale, da je hranjenje po steklenički znatno bolj stresno in naporno. Pri dojenju so premori, da si dojenček odpočije, se nadiha …Poleg tega je otroka v dojenje nemogoče prisiliti, s stekleničko pa je drugače.