So tudi vam rekli, da je dojenček len? Da se mu pač ne da sesati?

Kako zmotno in krivično. Če bi bilo to res, bi bil ogrožen obstoj človeške vrste. Trditve, da je dojenček len, izvirajo iz neznanja, kar ne more biti dober razlog, saj se s tem nič ne reši.

Leni po naravi?

Že res, da ima vsak dojenček svoj temperament, nikakor pa ni len. Leni dojenčki ne obstajajo! Sesalci smo ustvarjeni za sesanje – pri čemer za zdrav razvoj ne potrebujemo le materinega mleka, temveč pogost tesen stik z mamico. Materino mleko je tako hitro prebavljivo tudi zato, da je otročiček kar naprej v maminem naročju: na varnem in toplem. Tesen fizični stik pomaga, da sta mama in dojenček deležna več oksitocina, hormona ljubezni, kar je nasprotje od stresnega hormona kortizola, ki negativno vpliva na (duševno) zdravje tudi kasneje v življenju.

Drezanje pod brado in ščipanje v lička?

Mamice mi pogosto rečejo, da jim je bilo svetovano, naj dojenčka k sesanju »spodbujajo« z drezanjem pod brado ali ščipanjem v lička. »Pa bi bilo to vam všeč, če bi vas nekdo takole »spodbujal«?« jih vprašam …

Ali pa tiščanje glavice v prsi?

Žal se še vedno dogaja, da dojenčke primejo za glavico in jih potisnejo v dojko, kar je popolnoma nesprejemljivo. Koliko otrok potem začne zavračati dojenje, se bojevati z dojko, upirati?! Potem poslušamo, da dojenček zavrača dojenje, kar tudi ni normalno – je pa zavračanje, upiranje normalna posledica tega skrajno surovega ukrepa, ki naredi več škode kot koristi.
(http://www.rumina.si/potiskanje-v-dojko-ne-pomaga/)

O zavračanju dojenja: http://www.rumina.si/zavracanje-dojenja/

Nenasilne strategije za spodbujanje sesanja

Prepričana sem, da so zgoraj opisane metode nesprejemljive in ponižujoče tudi do staršev, ki se ob tem praviloma ne počutijo prijetno. Toda: kaj jim ostane, dojenček vendarle mora jesti?!

Kaj res pomaga, da dojenček na prsih naredi več požirkov?
– Stiskanje dojke: https://www.youtube.com/watch?v=rS0QANEXezE

– Kožni stik

Marsikatero težavo pri dojenju je mogoče preprečiti ali rešiti tako, da je dojenček pri mamici. Pri večini dojenčkov je namreč blagodejen kožni stik, se pravi čim več stika gole kože na kožo, tako da je otrok v bližini prsi in ima možnost t.i. samopostrežnega dojenja, kadar želi.
O kožnem stiku:
http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje
http://www.rumina.si/kozni-stik-in-otrokov-imunski-sistem

Kdaj poiskati pomoč?

Če pri dojenčku opazite, da
– kljub pogostemu dojenju slabo napreduje s težo
– težko ostane prisesan (»pada« ali zlahka zdrsne z dojke)
– cmoka
– mu mleko pri dojenju izteka iz ustnega kotička
– se mu zaletava oz. težko obvladuje tok mleka
– na prsih hitro zaspi ali se prične »jeziti«
– mu duda (če mu jo dajete) pada iz ust
– med dojenjem v času budnosti ne vzpostavi očesnega stika,
vašega otročička nekaj muči in potrebuje pomoč, nikakor pa ni len.

Težave pri dojenju so lahko posledica nečesa drugega, kar se dogaja z dojenčkom – nikakor pa len. Tudi mame niste lene, slabe, nesposobne, ne krivite se. Poiščite pomoč, ker je za vse, kar šteje, pomembna tudi prava podpora. In dojenje šteje.

Naj tečeta mleko in oksitocin. Pa tudi kakšna solza, če je od sreče.