Poporodna depresija prizadene okoli 20 % slovenskih mamic.
Mnogo jih ne ve, kaj je poporodna depresija, kaj se z njimi dogaja oz. ne vedo, da obstaja pomoč. Če ste v dilemi, je veliko informacij o poporodni depresiji na voljo na spletu ali se obrnite na svojega zdravnika, ginekologa, porodnišnico … Poiskati pomoč ni biti šibka, temveč pogumno dejanje. Vsaka mamica si zasluži podporo in pomoč. Partnerji so oz. ste pri tem nepogrešljivi.
Več poporodne depresije je pri mamicah, ki ne dojijo.
Pri materah, ki so načrtovale, da bodo dojile in dojijo, je tveganje za poporodno depresijo manjše.
Podpora pri dojenju je zato pomembna, saj je
– dojenje spretnost, ki se je naučimo
– danes ni prenosa znanja, veščin iz roda v rod
– pri nekaterih mamicah in dojenčkih dojenje steče spontano, pri nekaterih pa ne, sploh če je bil porod medikaliziran (npr. pospeševanje poroda, protibolečinska sredstva, narekovano dihanje in potiskanje itd.).
Večino težav pri dojenju je s pravimi informacijami in podporo mogoče preprečiti. Ni pa vedno enostavno.
Pripravite se na porod oz. dojenje. Vredno je.
Stres, samota in preobremenjenost.
Stiske mamic so pogosto velike tudi zato, ker so po prihodu iz porodnišnice oz. po zaključku očetovskega dopusta izolirane – cele dneve in noči same skrbijo za dojenčka, zase, ostale otroke, gospodinjstvo, nekatere samozaposlene mamice pa si niti v času porodniške ne morejo privoščiti, da bi povsem izpregle … Četudi dojenje lepo steče, je vendarle breme skrbi za dojenčka za enega samega človeka lahko pretežko. Če pa je bil porod težak ali se je kaj zakompliciralo, morda dojenje ni steklo, potem je materina stiska samo še hujša.
Če mamica želi dojiti in ji ne uspe, se tveganje za poporodno depresijo podvoji.
Podporo potrebujejo mamice, ki želijo dojiti, pa tudi mamice, pri katerih dojenje ni steklo, saj je tudi to lahko eden od vzrokov za poporodno depresijo.
Dojenje zmanjšuje stres in utrujenost.
Dojenje mamici olajša življenje z dojenčkom, saj med dojenjem lahko počiva, leže, si oddahne. Res je, da večina mladih mamic spi po obrokih, najbolj pa se naspijo mame, ki dojijo in imajo otroka v neposredni bližini, da jim ni treba vstajati. Poleg tega se pri dojenju sproščajo hormoni, ki pri mamici zmanjšujejo stres (npr. oksitocin in prolaktin), obenem pa dojenje spodbuja dotik, odzivnost, vzajemnost, nežnosti.
Zaradi poporodne depresije pri mamici trpi tudi dojenček.
Neka raziskava je pokazala, da pri dojenčkih depresivnih mamic, ki niso dojeni, pride do nenormalnih vzorcev aktivacije možganov, pri dojenih dojenčkih depresivnih mamic pa ni razlike v primerjavi z dojenčki mater, ki nimajo poporodne depresije. Še en razlog več, da si mamice v stiski dobijo pomoč, saj je to dobro tudi za otročička.
Kje najdete dodatne informacije?
Izpolnite lahko mednarodno uveljavljeno Edinburško lestvico poporodne depresije oz. Edinburški vprašalnik za samooceno.
Veliko informacij o poporodni depresiji in obporodnih stiskah najdete tudi v publikaciji Zima v srcu avtorice dr. Zalke Drglin.
Na temo poporodne depresije je bil 8.4.2019 objavljen prispevek v Tedniku RTV Slovenija.
Vsekakor se obrnite tudi na patronažno službo, osebnega zdravnika oz. ustreznega strokovnjaka.
Morda bi vas zanimalo tudi: žalovanje za izgubljenim dojenjem.