Pri materah, ki so bile pri porodu deležne protibolečinskih zdravil, je verjetneje, da bo prišlo do zapoznelega pričetka laktacije (navala mleka), kar je povezano predčasnim odstavljanjem; krajše trajanje dojenja pa je povezano z večjim tveganjem za okužbe in sindrom nenadne smrti dojenčka, sladkorno bolezen in debelost kasneje v življenju.

Zapozneli pričetek laktacije, ki je opredeljen kot pojav obilnega izločanje mleka kasneje kot 72 ur po porodu, je povezan s krajšim trajanjem dojenja.

Predhodna študija je pokazala, da je bil med ženskami, ki so nameravale dojiti vsaj 6 mesecev, zakasneli naval mleka ≥ 72 ur po porodu povezan z bistveno krajšim trajanjem kot pri materah, pri katerih je do navala mleka prišlo < 72 ur po porodu. Mediana trajanja dojenja pri materah z zakasnelo laktacijo je bila 3,4 meseca, pri tistih iz druge skupine pa 11,7 meseca.

Nedavna analiza pa je pokazala, da je zapozneli naval mleka povezan s prenehanjem dojenja oz. izključnega dojenja pri 4 tednih po porodu.

Znani dejavniki tveganja za zakasnitev laktacije so: prvorodnost, carski rez, prekomerna telesna teža/debelost pri materi, podaljšana druga faza poroda, nizka porodna teža, dohranjevanje pred vzpostavitvijo laktacije, materina starost, psihosocialni stres ali bolečine, stresni porod in zapozneli prvi podoj.