Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Če dojenček dobro pridobiva težo, matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje.
Nepridobivanje teže – eden glavnih razlogov za prekinitev dojenja
Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. nepridobivanje teže, in sicer:
– ker dojenček dejansko ne pridobiva teže
– ker se zdi, da dojenček ne pridobiva teže
– ker je prisoten strah pred tem, da otrok ne pridobiva teže.
Strah pa ni prisoten le pri starših, temveč tudi pri nekaterih zdravstvenih delavcih z manj znanja in izkušenj na področju dojenja, zato v primeru (včasih zgolj navideznega) nepridobivanja teže pogosto kot edini ukrep predlagajo dodajanje mlečne formule po steklenički, kar lahko privede do prekinitve dojenja.
Kaj upoštevamo pri pridobivanju teže?
Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Če je pridobivanje teže pod vprašajem, je treba mamicam in dojenčkom nuditi pravočasno strokovno pomoč in jih skrbno spremljati:
- Najprej je treba izključiti napake pri tehtanju.
- Uporabljati je treba ustrezne krivulje rasti.
- Opazovati dojenje.
- Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. povečati laktacijo (tvorjenja mleka).
- Dojenčku pomagamo, da se bo dobro pristavljal in bo po potrebi dohranjevan na načine, ki ne motijo dojenja.
- Dojenčka je treba skrbno spremljati (pediater, patronažna sestra, svetovalka za dojenje).
- Materam in njihovim bližnjim je treba nuditi strokovne informacije in čustveno podporo.
Padec teže po rojstvu
Pri novorojenčkih v prvih 3–5 dneh življenja pride do fiziološkega padca teže, kar je normalno. Večina novorojenčkov porodno težo običajno doseže v 10 dneh po rojstvu, medtem ko nekateri dojenčki za to potrebujejo 2 do 3 tedne.
Ob skrbnem spremljanju dojenja in ustrezni podpori je lahko sprejemljiv padec teže do 10 %. Ne da bi najprej skrbno ovrednotili dojenje, rutinsko dajanje dodatka ni priporočljivo. Ko novorojenček prične pridobivati na teži, bi morala ta napredovati po otrokovi osebni percentili.
Krivulje rasti
Večina krivulj rasti, ki se uporabljajo v posvetovalnicah, je opisnih in temeljijo na podatkih o pridobivanju teže pri dojenčkih, ki so živeli v nedefiniranih pogojih in bili večinoma dohranjevani ali hranjeni z mlečno formulo. Podatki o rasti populacije običajno izvirajo iz časov, ko je bilo dojenih malo otrok.
Uporaba omenjenih krivulj rasti za dojene otroke je problematična zato, ker so vzorci rasti dojenih dojenčkov so drugačni kot pri dojenčkih, ki niso dojeni.
Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila standarde rasti dojenih otrok. Gre za edine preskriptivne krivulje rasti za dojene deklice in dečke, ki temeljijo na podatkih, zbranih v definiranih normalnih pogojih (donošen zdrav enojček, okolje brez kajenja, ustrezni socialno-ekonomski pogoji, izključno dojenje, zdravniški nadzor). So zanesljiv pokazatelj otrokovega napredovanja. Če kateri od omenjenih pogojev ni izpolnjen, bi moral dojenčka spremljati in individualno obravnavati strokovnjak s področja dojenja v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi delavci.
Pridobivanje teže lahko spremljamo tudi sami
Ko v tabelo vnesemo dojenčkove podatke, npr. o teži (pazimo, da ni napak pri tehtanju!), smo pozorni, ali gre otrokova krivulja po kateri oz. vzporedno z eno od narisanih krivulj.
Tako na primer 50. percentila pomeni, da je 50 % dojenčkov določene starosti težjih in 50 % lažjih od vašega dojenčka. Če je dojenček na primer na 85. percentili, pomeni, da je 15 % zdravih dojenčkov te starosti težjih od njega in 85 % lažjih.
Ne glede na to, na kateri percentili je vaš dojenček – pomembno je, da teža raste vzporedno s percentilo na tabeli rasti Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za dojene otroke. Če otrokova krivulja seka nižjo percentilo (torej teža stagnira ali pade), je treba ukrepati.
Kdaj krivulje rasti SZO ne pridejo v poštev?
V nekaterih primerih tudi rastne krivulje SZO ne pridejo v poštev – na primer pri:
– Nedonošenčkih.
Nedonošenčki rastejo drugače od donošenčkov. V idealnem primeru bi moral nedonošenček po rojstvu rasti, kot če bi bil še vedno v maternici. Nekateri prezgodaj rojeni dojenčki zato poleg materinega mleka potrebujejo še posebne dodatke.
– Dojenčkih z Downovim sindromom.
Ti so tudi kasneje lažji in manjši od vrstnikov z normalnimi kromosomi. Za dojenčke s trisomijo 21 obstajajo posebne krivulje rasti.
– Bolnih dojenčkih.
Ko si dojenček po akutni bolezni opomore (npr. po prehladu), običajno težo hitro nadoknadi.
Idealno bi bilo, da bi pri spremljanju nedonošenih ali bolnih dojenčkov sodelovale tudi svetovalke za dojenje, saj je zanje dojenje oz. hranjenje z materinim mlekom še posebej pomembno.
Pridobivanje teže je pomembno
Vendar ni vse samo v gramih! Zelo zaskrbljujoče je, da je slepo spremljanje zgolj in samo teže – ki je za povrhu pogosto izmerjena nestrokovno – ne pa tudi drugih pomembnih dejavnikov (npr. tega, kako pogosto mamica doji, ali dojenček pravilno pristavljen in učinkovito sesa, kako je z rastjo v dolžino in povečevanjem obsega glavice, odvajanjem, dojenčkovim razpoloženjem) in za povrhu še uporaba opisnih tabel rasti, ki so bile izdelane na osnovi vzorcev rasti otrok, hranjenih po steklenički, recept za paniko, strah in brezglave rešitve, ki nemalokrat privedejo do tega, da matere obupajo nad dojenjem.
O najpogostejših napakah pri tehtanju dojenčka sem pisala tule.
Kaj pa, če je potreben dodatek?
Tako kot je po eni strani nesmiselno dodajanje mlečne formule, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano. Če se pristavlja, obstajajo preprosti načini dohranjevanja na prsih, ki ne motijo dojenja. Tako otrok trenira dojenje z dojenjem in dobiva mleko, ki ga potrebuje.
Zaradi dodajanja materinega mleka ali mlečne formule po steklenički dojenček lahko začne zavračati dojenje. Poleg tega na prsih dojenček pije mleko v svojem tempu, medtem ko je tok mleka po steklenički zelo hiter in tehnika sesanja drugačna. Razen v reklamah dojenju prijazni cuclji in dude ne obstajajo. Če dojenje ne steče, poiščite pomoč.
Je moj dojenček pretežak?
Pri izključno dojenih dojenčkih sta hitra rast in pridobivanje teže v prvih mesecih življenja normalna. Skrb, da bo imel v otroštvu in kasneje težave s prekomerno težo, je odveč. Raziskave namreč kažejo, da je pri dojenih otrocih tveganje za debelost manjše.
Ko se dojenčki pričnejo gibati in uživati gosto hrano, običajno postanejo vitkejši. Najbolje je dojiti, ko otrok pokaže potrebo po dojenju (tudi za uspavanje in crkljanje). Dojenje po urniku nikakor ni priporočljivo. Če pride do hitrega ali nadpovprečnega pridobivanja teže po uvedbi goste hrane ali mlečne formule, je treba skrbno preučiti otrokovo prehrano.
Idejo za ta prispevek sem dobila v reviji Lactation und Stillen (ELACTA, 2/2019).
Morda bi vas zanimalo tudi:
Kaj storiti, da bo dojenje steklo?
Kako izboljšati pridobivanje teže in povečati količino mleka
Dojenje v prvih dneh
Leni dojenčki
Intuicija – ključna veščina in najmočnejše orodje materinstva
Materinstvo v številkah – materinstvo v krizi
Kakšna pomoč pri dojenju je na voljo v Sloveniji
Hvala, da spremljate moj blog, vabljeni tudi na predavanja za mamice z dojenčki, priprave na porod in dojenje.