Tudi ti cele dneve samo dojiš in »nič« ne delaš? Pomisli! Realna cena litra materinega mleka znaša okoli 50 €. Izključno dojeni otrok v prvih šestih mesecih dnevno popije v povprečju 750 ml materinega mleka. Če prištejemo še prihranek, ker ni treba kupovati umetnega mleka, stekleničk ipd., samo z dojenjem vsak dan narediš več kot cel »šiht«. Nenadomestljiva si!

Od kdaj praznujemo teden dojenja?

Od leta 1992 v spomin na sprejetje Deklaracije Innocenti, ki ščiti, spodbuja in podpira dojenje, od 1. do 7. avgusta (v mnogih državah pa zaradi letnih dopustov v prvem tednu oktobra) praznujemo svetovni teden dojenja. Letos je posvečen temi Dojenje in delo.

Morda se zdi, da zaradi formalno dobro urejenega leto dni plačanega porodniškega dopusta ta tema ni zanimiva, saj se matere v številnih tujih razvitih državah soočajo z bistveno krajšim porodniškim dopustom, pa vendar je vredna razmisleka.

Dojenje je delo! Le kdo bi znal ali zmogel narediti točno tako mleko, kot ga potrebuje tvoj dojenček?

Nekatere mamice nastopijo porodniški dopust dokaj brez skrbi, vedno več je takih, ki ne vedo, ali jih bo delovno mesto še čakalo. Veliko mamic je tudi brezposelnih. Ogromno pa jih pogosto potoži, da se slabo počutijo, ker »nič« ne delajo – čeprav opravljajo neprecenljivo poslanstvo: skrbijo za novo življenje. Številne mamice so zaposlene prek s.p. in si težko privoščijo leto dni porodniškega dopusta – ali bolje rečeno službenega premora, ko bi se lahko posvetile svoji družini, ne da bi jih skrbelo, kako bodo preživele.

Kakšen dopust neki?

Roko na srce: izraz porodniški dopust oz. dopust za varstvo in nego otroka je vse prej kot posrečen. Za razliko od 8-urnega delovnika je delovnik matere raztegnjen na 24 ur dnevno (pojesti topel obrok v miru in iti sama na stranišče nenadoma postane dragoceno razkošje – ampak to je že druga zgodba).

Na papirju vse super

Starševske pravice so formalno dobro urejene, kaj pa v praksi? Odmor za dojenje dejansko ne obstaja. Za krajši delovni čas je sicer vedno več zanimanja, vendar predvsem v zasebnem sektorju pogosto ni posluha. Zanimivo je pokukati čez mejo v sosednjo Avstrijo, kjer je samoumevno, da ženske z majhnimi otroki ostanejo doma tudi po prvem letu oz. delajo krajši delovni čas ali pa so pogoji dela znatno bolj prožni kot pri nas.

Nazaj v službo, otroka bo treba »odvaditi« od dojenja …

Pri nas je žal še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je treba otroka do odhoda v službo oz. izteka porodniškega dopusta odstaviti, ali pa, da materino mleko po prvem letu starosti nima vrednosti, kar nikakor ne drži. Idealno je, da se dojenje nadaljuje, dokler otrok potrebe po tem ne preraste. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da se dojenje ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljuje do dopolnjenega drugega leta ali dlje. Dokazano je namreč, da je prezgodnje odstavljanje povezano z znatnimi tveganji tako za zdravje matere kot otroka. Raziskave so potrdile, da pri človeku do naravnega odstavljanja pride pri starosti od dveh do sedmih let. Odstavljanje je postopen, dlje časa trajajoč proces, ki nima zveze z odhodom mamice v službo.

Materinstvo – najsamotnejši poklic na svetu?

O dojenju in delu je vredno razpravljati, saj materinstvo v družbi ni priznano kot vrednota. Je neprecenljivo, vendar bolj malo ali nič cenjeno. Matere so preplavljene z informacijami in najrazličnejšimi izdelki, pripomočki, storitvami, prave podpore, ki bi krepila njihovo samozavest in materinski instinkt pa primanjkuje.

Morda so ravno dogodki ob svetovnem tednu dojenja odlična priložnost, da se poveselimo kot matere in si izrazimo podporo, saj naša prizadevanja, omogočiti otrokom najboljši začetek,  presegajo družino: postavljajo temelje boljši in pravičnejši družbi.