Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje

je slogan letošnjega tedna dojenja, ki ga obeležujemo prvi teden avgusta oz. oktobra.

Kot med drugim navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bi mamice »potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom.«

Kaj pomeni opolnomočiti [ang. to empower]?

Z znanjem in razumevanjem (o)krepiti človekovo moč in samozavest, da bo lažje (kritično) sprejemal odločitve in uveljavljal pravice – npr. na področju zdravja.

Ko gre za dojenje, starši ogromno odločitev sprejmejo preprosto zato, ker so povsem prestrašeni! Bojijo se, da bodo škodovali otroku. Dvomijo, da bodo zmogli, znali … Težko govorimo o opolnomočenju, ko pa so nekatere matere že v porodnišnici izpostavljene ustrahovanju, npr. s kontrolnim tehtanjem, vsiljevanju dodatka (v nečloveških količinah, nemalokrat zgolj “za vsak slučaj”), nastavkov, češ da imajo nenormalne bradavice, ali grožnjam, da ne bodo smele domov.

Koliko mamic je prepričanih, da imajo lenega dojenčka … Ali pa, da nimajo dovolj mleka … Ali pa, da njihovo mleko ni dovolj hranljivo … Le katera skrbna mamica bi pustila otroka lačnega?

Idealno bi bilo, da bi bile vse mamice deležne poenotenih nasvetov o dojenju, ne glede na to, na katerega zdravstvenega delavca bi naletele. Da bi bilo dojenje v zdravstvenih ustanovah prepoznano kot ena od nalog in bi bilo na voljo dovolj strokovnjakov in časa za svetovanje – ne pa, da pomoč pri pristavljanju pogosto izgleda tako, da sestra otroka prime za glavico in ga potisne materi v dojko.

Kot sem že pisala, se dojenja naučimo. Za razvoj materinskih/starševskih veščin pa poleg intuicije potrebujemo tudi znanje, prave informacije in podporo. Tako si bolj zaupamo in smo bolj brezskrbni, zato v starševski vlogi tudi bolj uživamo, kar pripomore h kakovostnejšemu življenju.

Kdo bo opolnomočil starše?

Izkušnje kažejo, da je veliko mamic oz. staršev še vedno prepuščenih sebi in svoji iznajdljivosti, vsaj kar zadeva dojenje. Žal nemalokrat prejemajo nasprotujoče si nasvete, zaradi česar so samo še bolj negotovi in zaskrbljeni. Razumljivo, saj se z otrokovim rojstvom življenje močno spremeni in čutijo veliko odgovornost, ko gre za novorojenčkovo zdravje in življenje.

Razveseljujoče je, da tudi NIJZ prepoznava potrebo po krepitvi znanja o dojenju pri strokovnjakih, ki prihajajo v stik z mladimi družinami. Upamo, da bo temu pomembnemu koraku sledile tudi spremembe v praksi. Dokler pa v samem sistemu izobraževanja strokovnjakov s področja zdravja ne bo sprememb, si najbrž ne moremo obetati hitrih sprememb.

Kam po pomoč pri dojenju?

Ključno je torej, da bi čim več staršev vedelo, da pomoč pri dojenju obstaja in se je tako kot na porod vredno pripraviti tudi na poporodno obdobje, ki zajema tudi dojenje.

Veliko praktičnih informacij najdete na moji spletni strani ter spletnih predavanjih in delavnicah. Toplo vabljeni!