Starši se veselimo napredovanja naših najmlajših: včasih se prepustimo, včasih pa morda kar preveč gledamo na uro in koledar – vsaj pri uvajanju goste hrane je pogosto tako.
Ne poznam staršev, ki bi otroka točno na prvi rojstni dan postavili na noge in mu rekli: »No, zdaj boš pa hodil(a) …«. Otrok ima priložnost, da se nauči hoditi in nekega dne – nekateri prej, drugi nekoliko kasneje – preprosto shodi.
Pri gosti hrani se zdi, da je drugače. Bolj kot opazovanje otroka in upoštevanje znakov, da je pripravljen na gosto hrano, štejejo številke. Zmeda je velika, nekateri (celo zdravstveni delavci) še vedno priporočajo prezgodnje uvajanje goste hrane, tj. pred dopolnjenimi 6 meseci.
Namesto prijetnega druženja za mizo in sproščenega spoznavanja hrane se uvajanje goste hrane včasih spremeni v bojno polje prepričevanja, prigovarjanja in pitanja ali obsedenost z merjenjem obrokov, gramov, mililitrov in vrst zaužite hrane.
Če imamo v otroke zaupanje, da se sami dojijo in pri tem popijejo, kolikor potrebujejo; če zaupamo, da bodo shodili, ko bodo dovolj suvereni – zakaj smo tako zaskrbljeni pri gosti hrani?
Vedeti moramo, da so pritiski industrije otroške hrane in nadomestkov materinega mleka ogromni: oglasi, logotipi so prisotni povsod, kjer se pojavljajo mladi starši – žal tudi v zdravstvenem sistemu. Žene jih izključno želja po zaslužku! Seveda jim je v interesu prodati čim več, in če pričnemo uvajati gosto hrano npr. pri 4 mesecih, je dobiček toliko večji. Pogosto sponzorirajo tudi natis publikacij o prehrani otrok, knjižic z recepti ipd., v katerih bolj ali manj subtilno spodkopavajo dojenje in prepričujejo starše, naj kupijo njihove izdelke.
Za zdrav razvoj otrok ne potrebuje kupljenih kašic. Te pogosto, čeprav iz 100 % sadja, vsebujejo bistveno preveč sladkorja (https://www.zps.si/index.php/mediji/izjave-za-javmost-2016/8040-sadne-kasice-za-male-otroke). Žal se v industrijsko pripravljenih otroških (celo bio!) kašicah znajde tudi marsikaj, kar tja ne sodi (od aflatoksinov, alkaloidov do delcev kovine, stekla, ostankov čistil ipd.).
V prvih šestih mesecih življenja zadošča izključno dojenje oz. hranjenje z mlečno formulo, donošen, zdrav dojenček ne potrebuje dodatne tekočine ali druge hrane. Večina otrok je na gosto hrano pripravljena v drugi polovici prvega leta.
KAKO VEMO, DA JE OTROK PRIPRAVLJEN NA GOSTO HRANO?
Sedi, refleks izplazenja jezička izzveni (hrane ne potiska iz ust), z roko je sposoben hrano prijeti, jo nesti v usta, prežvečiti oz. zgristi in pogoltniti, ne da bi se mu pri tem zaletelo in seči po nove grižljaju.
Pri tem je pomembno, da je otrokovo telo na gosto hrano pripravljeno tudi od znotraj – da prebavila dozorijo. Zakaj?
ZDRAVO ČREVESJE – DOBER IMUNSKI SISTEM
Kaj sploh je imunski sistem? Koža in sluznice (površina sluznic je 20-krat večja od kože) in kar 80 % imunskega sistema je v prebavnem traktu!
Novorojenček svoj obrambni sistem šele gradi. Prebavni trakt v prvih nekaj dneh zraste za 20–25 centimetrov! Črevesna sluznica je pri otroku v prvih 6 mesecih veliko bolj propustna kot pri odraslih, zato je pomembno, kaj zaužije. Vse razen materinega mleka je za otrokovo telo tujek.
Ko dojenček potuje skozi porodni kanal, se na njem pričnejo naseljevati bakterije, ki poselijo kožo in sluznice. Prvi podoj je izredno pomemben, saj materino mleko zaščiti prebavni trakt. Prve bakterije, ki pridejo v otrokov prebavni trakt, delujejo kot »zastirka«.
Ena steklenička mlečne formule spremeni pH v črevesju in s tem mikrobiom vsaj za dva tedna izključnega dojenja, zato dodatka nikakor ne bi smeli dajati zgolj »za vsak slučaj«.
Poleg tega je materino mleko izredno bogato z oligosaharidi: prebiotiki (snovi, ki jih jedo probiotiki, torej dobre bakterije). V materinem mleku je veliko vrst prebiotikov: 23–130 vrst (v posameznih vzorcih). V kravjem mleku, iz katerega je izdelano adaptirano mleko, je zelo malo oligosaharidov, kar proizvajalci dobro vedo, zato nekateri probiotike dodajajo: večinoma le eno vrsto.
Več o imunskem sistemu, dojenju in kožnem stiku piše tule.
Kako pa je z dodajanjem tekočine, najdete tule.
KAKO GOSTO HRANO KOMBINIRAMO Z DOJENJEM ALI HRANJENJEM PO STEKLENIČKI?
V prvem letu otrok lakoto povezuje z dojenjem/sesanjem, spoznavanje hrane pa je del spoznavanja okolja. Normalno je, da večino potreb po hranilih pokriva materino mleko, saj se sestava le-tega spreminja glede na otrokove potrebe, oz. mlečna formula. V drugem letu je temelj otrokove prehrane pestra, mešana, sezonska hrana v čim bolj naravni obliki, z dojenjem pa nadaljujemo brez omejitev.
Z uvajanje goste hrane se nikamor ne mudi. Pomembno je, da spoštujemo razvojno pripravljenost posameznega otroka. Uvajanje hrane na otrokovo pobudo (ang. baby-led weaning) je preprosto in prijetno, le zaupanje in nekaj znanja potrebujemo.
Veliko informacij je v knjigi o uvajanju goste hrane: Naj otrok izbira pot, če otrok noče jesti: Moj otrok noče jesti, prava zakladnica znanja pa je tudi knjiga Želim dojiti.
Uvajanje goste hrane je tudi tema celostnega spletnega predavanja Uvajanje goste hrane – od kašic do BLW. Dobrodošli!