Pristavljanje je tako preprosto, če razumemo, kaj je res pomembno.
1. Predstavljajte si, da je pred vami ogromen sendvič, velik skoraj toliko, kot vaša glava. Kako se ga boste lotili? Najbrž ga ne boste dali v višino vratu ali prsnega koša in se ga lotili od zgoraj. To bi bilo zelo nepraktično, kajne?
Naša zgornja čeljust ni gibljiva. Verjetno bi ga nekoliko privzdignili, dali glavo nekoliko nazaj – odprli usta (spodnja čeljust pa je gibljiva) in se ga lotili.
Pred tem bi ga najbrž nekoliko stisnili, da bi v usta dobili čim večji grižljaj. Poleg tega so takrat, ko jemo, dobro podprti.
Si predstavljate, da bi tak ogromen sendvič jedli sede na barskem stolčku brez opore za noge, roke pa bi vam nekdo z odejico (rahlo ali ne, to ni pomembno) pritrdil ob telo, vi pa bi z glavo lovili ta ogromni, dišeči, slastni sendvič, ki bi se vam nenehno izmikal ali bi bil pod vami, da se ga ne bi mogli lotiti?
Pri dojenju je podobno.
2. Otroci se znajo dojiti, saj smo sesalci. Le priložnost morajo imeti: v bližini mora biti dojka, ki je stabilna, dobro podprta, pa tudi otrok mora biti dobro podprt in v ravnotežju. To je ključ!
3. Se pravi, da mamica lahko doji v kateremkoli položaju – pomembno je, da ji je udobno in je dobro podprta. Tako bo tudi otrok dobro nameščen in bo dojenje obema prijetno.
4. Za utrujene ali obupane mamice je primeren skoraj ležeči položaj (dobro podprta glava, vrat, ramenski obroč in roke). Na gol prsni koš in trebuh položimo golega dojenčka, da bo s trebuščkom na mamici in bo imel glavico med dojkama. Mati lahko počiva. Dojenčku pustimo čas in narava običajno naredi svoje. Dojenček sam poišče dojko in se prisesa.
5. Pri izvajanju kožnega stika je najpogostejša napaka, da se ne slečemo – ali pa je oblečen dojenček. Plenička ni problem, nogavičke in ostala oblačila pa, ker otroku drsi. Nikamor naj se nam ne mudi. Dojenček lahko vmes tudi zaspi.
6. Torej: ne glede na to, v katerem položaju doji mamica – pomembno je:
– da je udobno nameščena in otrok dobro podprt
– z mamico ima očesni stik (če je buden)
– glavica je nagnjena nekoliko nazaj
– z bradico se tišči dojke, nosek je odmaknjen
– s trebuščkom se dotika matere.
7. Otroka nikdar ne tiščimo v dojko oz. potiskamo njegove glave. Dopustimo, da ima rokice v takšnem položaju, da se počuti varno in ima ravnotežje.
8. Predvsem pa med dojenjem opazujemo otrokov izraz na obrazu: je sproščen, miren, zadovoljen? Če je videti napet, nezainteresiran ali gleda nekam tja v en dan, nekaj ni v redu.
9. Če je otrok slaboten oz. je iz kateregakoli razloga potrebno dohranjevanje, potem otroka, ki se pristavlja, dohranjujemo na prsih s cevčico.
In katere so najpogostejše napake pri pristavljanju? http://www.rumina.si/7-najpogostejsih-napak-pri-pristavljanju/