Ne! To vsesplošno opozorilo temelji na subjektivnih, zaznanih vrednotah, ne na znanosti. Kar je za eno družino ‘razvada’, je za drugo najdragocenejši skupni čas. In večini (čeprav morda ne vsem) se spanje v družinski postelji zdi nekaj dobrega zaradi samih pravih razlogov.
Otroci se nočejo odpovedati nečemu, kar je dobro zanje
Tako kot odrasli se tudi dojenčki in otroci ne bodo hoteli odpovedati nečemu, za kar čutijo, da je prav. Tako rekoč je mogoče prekiniti katerokoli človeško navado. Kako vpeljati novo obliko spanja, pa je odvisno od tega, kdo so starši in otroci in kakšne so posebne značilnosti družine.
Kdaj dati otroka v svojo sobo?
Z odločitvijo, da ste pripravljeni dati otroka spat v svojo sobo, ni popolnoma nič narobe. Najpomembnejše je, da pri sprejemanju odločitve, kako to najbolje izpeljati, zaupate lastnemu poznavanju otroka. Morda preprosto počakamo, da je otrok pripravljen in bo šel – z veseljem in sam od sebe. Staršem ne bo treba vlagati dodatnega truda.
Kako otroka preseliti v svojo sobo?
Preizkušene metode nekaterih staršev vključujejo na primer: zgodbe in rituale pred spanjem po meri otroka, ponujanje ninice (punčke ali najljubšega predmeta).
Prehod v lastno posteljo pa lahko olajšamo tudi tako, da otrok nekaj časa spi na tleh ali blazini poleg družinske postelje oz. na ležalniku ali ločeni postelji v isti sobi. Nekateri uspejo otroka navdušiti nad novo sobo oz. ta velja kot poseben privilegij starejšega otroka. Spreminjanje rutine je nujni del odraščanja in prehod s skupnega spanja je za otroka lahko pozitivna izkušnja.
Vas vseeno skrbi, da bo otrok razvajen? Več o tem lahko preberete tule: http://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/.
