Vsem, ki “samo” črpate … Vsaka kapljica je neprecenljiva in: super si. Naporno je, morda se zdi kot začaran krog. Črpanje in hranjenje in vse se vrti samo okoli tega. Želim ti, da bi bila ponosna nase! Da ne bi imela tega občutka poraženosti … Krivde, ker morda ne dojiš, kot si mislila, da boš. Ker ni steklo … Ker si tako želiš in se trudiš in … Pričakuješ, pokonci te drži upanje, ki še tli nekje v tebi. Se ti zdi, da ti zmanjkuje energije, idej. Mogoče je čas, da se ustaviš. Ne obupuješ za tistim, česar ni. Vzemi tisto, kar je. In tega ni malo. Če prešteješ vse kapljice, ni jih malo! Vsaka šteje.
Pusti, da gredo stvari svojo pot. Ne obupaj, samo pritiska nad sabo se otresi … Zadihaj. Vsak dan si utrgaj en lep trenutek; da na soncu zapreš oči in začutiš, kako te greje. Greš mimo vrtnic, se ustaviš in jih povohaš … Narediš nekaj malega samo zato, da ti odleže, da ti bo lepo. Da se tvoje srce napolni z veseljem. Tvoj otrok te čuti. Ni blefiranja in še preden razumsko začneš secirat svoje občutke … tvoj dojenček čuti, ve. Poskusi sprejeti, kar je bilo in kar je in se prepusti: brez pričakovanj – brez razočaranj. Vsak dan ti bo prinesel nekaj lepega. Pocrkljaj sebe in pocrkljala boš svojega dojenčka. Neprecenljiva si.
