Brelfimanija – eksibicionizem, dvoličnost, sprevrženost?

Rumina.si selfie dojenje

Medijem vse prav pride – tudi t.i. brelfiji (selfiji doječih mamic), ki naj bi menda povzročili celo manijo med doječimi materami in agonijo med tistimi mamicami, ki ne dojijo. Družbena omrežja naj bi zajel val fotografij zvezdnic, na katerih se vidi, kako dojijo. Stara zgodba v novi preobleki: mediji se spet udinjajo industriji nadomestkov materinega mleka, ki brenka na struno, da ne govorimo toliko (ali kažimo) dojenja, da se nedoječe mamice ne bodo slabo počutile.

Kaj je narobe?
Le kaj je narobe s tem, da doječe mamice ponosno objavljajo selfije najbolj naravnega pojava na svetu, starega kot človeštvo? (Koliko trapastih selfijev kroži, pa nihče ne trzne!) Ali ni naravnost perverzno, da bi se morale zdaj zaradi tega še zagovarjati? Mar ni v resnici sprevržena le mentaliteta v Severni Ameriki in Evropi, kjer javnost prsi dojema večinoma zgolj v seksualnem kontekstu, zato sklepa, da je uživanje v dojenju lahko samo spolne narave, spolni užitek z otrokom pa je lahko samo nekaj nesprejemljivega – v resnici pa je sprevržena družba …

Komu ali čemu so namenjene prsi?

Biološka funkcija prsi je, da tvorijo mleko za dojenčka. Razmnoževanje človeka je vsekakor možno brez kakršnegakoli stika s prsmi, torej prsi niso spolni organ. Morda pa so ženske prsi po mnenju nekaterih tako organ za hranjenje kot spolni organ? V zgodovini so moško domišljijo burili razni deli ženskega telesa (gležnji, majhna stopala ipd.). Če odmislimo vplive medijev in televizije – prsi same po sebi niso seksualni objekt in niso nič bolj posebne od ženskega obraza, širokih bokov, ozkega pasu ali drugih značilnosti ženskega telesa. So samo fetiš izprijene družbe.

Slaba vest zaradi nedojenja?
Ponavadi imamo slabo vest, ker vemo, da nekaj delamo narobe. Bi se kdo oziral, kako se bo počutila mamica, ki otroku ne umiva zob, če bi jo kdo opozoril, da je to slabo za otroka?
Ali pa, če ne bi poskrbela za varno vožnjo v avtu? Bi npr. zdravnik, ki bi nosečnico kadilko opozoril na tveganja za otrokovo zdravje, pomislil, kako se bo počutila, ker ji bo zbudil slabo vest? Nehajmo z dvoličnostjo in pravljicami o prednostih dojenja (https://iskreni.net/druzina/starsevstvo/194-vzgojni-izzivi/dojenje/165373-prenehajmo-govoriti-o-prednostih-dojenja.html).
V kulturah, kjer je dojenje norma, nedojenje ni problem!
Preprosto – če neka mamica ne doji, se ve, da drugače pač ni šlo oz. ne gre in zato hranjenju po steklenički nihče ne posveča pozornosti, kaj šele, da bi jo kdo obsojal!

Nedoječe mamice so upravičeno jezne, žalostne, razočarane!

Dojenje ali nedojenje nima nobene zveze s tem, kako »dobra« je neka mati, zato prenehajmo s tem. Marsikatera mamica je morda žalostna, ker ni bila deležna pravočasnih točnih informacij oz. podpore (https://iskreni.net/druzina/starsevstvo/194-vzgojni-izzivi/dojenje/165950-kaksna-pomoc-pri-dojenju-je-na-voljo-pri-nas.html) in upravičeno jezna, da zdravstveno osebje, ki je poklicano in plačano, da bi jo strokovno podprlo, ni opravilo svojega dela.

Kaj pa nasilje nad doječimi materami?
Koliko subtilnega ali odkritega nasilja so dan za dnem deležne doječe matere? »Za vsak slučaj pa še malo dodatka,« pogosto slišimo (https://iskreni.net/mnenja/204-darja-ovsenik/165940-samo-malo-dodatka.html). Ali pa pripombe, ki spodkopavajo materino samozaupanje: »A je spet na dojki?« (V primerjavi s hranjenjem po urniku, ki je tako zelo zakoreninjeno povsod, kjer še prevladuje mentaliteta umetnega hranjenja.) Ali pa smo še vedno priča mitom o vodenem, živčnem, premalo kaloričnem mleku. In prepogostem, predolgem dojenju, ki mimogrede sploh ne obstaja. Da ne govorimo o šikaniranju zaradi dojenja v javnosti. Pri nas je dojenje v javnosti družbeno sprejeto nekje do 12 mesecev, potem pa se pritiski na mater, naj vendar že preneha z dojenjem, iz meseca v mesec stopnjujejo (https://www.iskreni.net/druzina/starsevstvo/194-vzgojni-izzivi/dojenje/165223-tako-velik-pa-se-se-kar-doji.html).

Upajmo, da se nekega dne za brelfije ne bo nihče več zmenil. To bo dober znak, kajti dojenje bo nekaj tako vsakdanjega, kot so danes npr. bolj ali manj razgaljena oprsja, ki smo jim hočeš nočeš izpostavljeni v raznih oglasih, pa nikomur ni kaj dosti mar.

Naročanje na individualno svetovanje

Se želite naročiti na individualno svetovanje in pogovor z menoj? Z veseljem si vzamem čas samo za vas! 

Spletna predavanja

Spletno predavanje Priprave na dojenje in prve tedne z dojenčkom

CENA: 59,00 €

Spanja lačni smo čisto drugačni, kajne?

Na predavanju izveste, zakaj se dojenčki in tudi malčki pogosto zbujajo, kaj vse vpliva na spanje; kako si lahko pri uspavanju prihranimo trud.

Pojasnili bomo, kaj je t.i. spalna regresija, kaj pomenijo nežne metode učenja spanja, kje naj spi otrok, izveste pa tudi koristne informacije o nočnem dojenju, skupnem spanju in različnih načinih uspavanja dojenčkov, tako da smo zjutraj naspani vsi: otroci in starši.

Spletno predavanje Dojenje po prvem letu in odstavljanje

CENA: 59,00 €

Je priporočljivo dojenčka še pred koncem porodniške odstaviti? Kako brez joka in frustracij prenehati z dojenjem? Kaj storiti, če se otrok še pogosto doji, prebuja in poje malo goste hrane? Je dojenje po prvem letu res le še »crkljanje«? Kako je s količino in vrednostjo materinega mleka po prvem letu? Ali dojenje otroka ovira pri prehodu v vrtec ali na poti do neodvisnosti? Na predavanju prejmete ključne informacije, ki vam bodo v pomoč pri sprejemanju odločitve, do kdaj dojiti, oziroma kako otroka ljubeče odstaviti.

Scroll to Top