Dojenje = življenje
Prvi teden v avgustu v več kot 150 državah obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je osveščanje javnosti o pomenu dojenja. Tema letošnjega tedna dojenja je vpetost dojenja v razvojne cilje tisočletja.
Med ključne razvojne cilje sodijo: izkoreniniti skrajno revščino in lakoto, doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo, zagotoviti enakost med spoloma in opolnomočiti ženske, zmanjšati umrljivost otrok, izboljšati zdravje mater, boj proti aidsu, malariji in drugim boleznim ter zagotoviti okoljsko trajnost in razviti globalno partnerstvo za razvoj.
Na prvi pogled se zdi, da smo te cilje v Sloveniji že dosegli – pa to drži?
Glede na številke in izkušnje je zagotovo kar nekaj priložnosti za izboljšanje položaja mater in otrok. Raziskava Hrast (IVZ, 2009) je pokazala, da v naših porodnišnicah skoraj vse matere poskušajo vzpostaviti dojenje (podatka o odstotku izključno dojenih otrok ni). Žal je pri nas v 3. mesecu starosti izključno dojenih zgolj 48,5 % otrok, v 6. mesecu pa samo še 0,6 %. V 3. mesecu je delno dojenih 78, 4 % otrok, v 6. mesecu pa 61,5 %. Podatki o številu dojenih enoletnikov ali večjih malčkov niso na voljo, ker se ne spremljajo, čeprav bi bilo to smiselno – Svetovna zdravstvena organizacija namreč priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani do otrokovega dopolnjenega drugega leta ali dlje.
Vemo, da nedojenje tudi v razvitem svetu ogroža zdravje mater in otrok. Dojenje je edini naravni in normalni način, kako poskrbeti za človeškega mladička. Dojenje je več kot samo materino mleko, saj je dojenček v materinem naročju deležen tudi topline in varnosti. Dojeni otroci imajo bolje razvit živčni sistem in možgane, manj alergij ter so bolje zaščiteni pred boleznimi, kot so driska, vnetja dihal in ušes. Hranjenje z umetnim mlekom je povezano z debelostjo v otroštvu in kasneje. Dojenje tudi v razvitem svetu zmanjšuje umrljivost in obolevnost otrok.
Kaj pa mamice? Dojenje zmanjšuje krvavitve po porodu, tveganje za raka na jajčnikih in dojki ter osteoporozo. Ženske ob dojenju po porodu hitreje shujšajo. Doječe matere imajo prsi in naročje vedno s seboj, zato je potovanje z dojenčkom enostavno.
Dojenje ne obremenjuje zdravstvene blagajne in družinskega proračuna. Čeprav je Slovenija del razvitega sveta, so žal tudi med nami otroci, ki gredo lačni spat. So mame, pri katerih dojenje ni steklo in v stiski redčijo umetno mleko, saj si ga težko privoščijo. Samo stroški za nakup umetnega mleka znašajo pribl. 60 € mesečno, pri čemer stroški stekleničk, elektrike, vode niso upoštevani. Žalostno dejstvo je, da je delež nedojenih otrok višji ravno pri mamicah z nižjim socialno-ekonomskim statusom in nižjo stopnjo izobrazbe. Če bi imele matere več pomoči in podpore pri dojenju, bi namesto umetnega mleka in pripomočkov za hranjenje lahko kupile hrano zase oz. ustrezno dopolnilno hrano za otroka; oba pa bi bila tudi bolj zdrava.
Dojenje je prijazno do okolja. Prispeva k ohranjanju naravnih virov in je brez ogljičnega odtisa. Pri proizvodnji in uporabi umetnega mleka se porabljajo fosilna goriva oz. les, nastajajo plastični, kovinski in drugi odpadki; okolje je obremenjeno tudi zaradi živinoreje.
