Nekatere ženske med nosečnostjo skrbi, da bodo škodovale otroku, ki ga nosijo, ali pa slišijo, naj z dojenjem »za vsak slučaj« raje prenehajo. To ni potrebno, saj ni dokazov, da bi bilo dojenje za nerojenega otroka kakorkoli škodljivo. Previdnost velja pri tveganju za prezgodnji porod.

Dojenje med nosečnostjo je stvar osebne odločitve in naj temelji na tem, koliko je star prvi otrok in kako zelo potrebuje dojenje, kakšni so materini občutki glede dojenja med nosečnostjo oz. kasneje po porodu in kakšno je njeno fizično počutje.

Ob zanositvi imajo doječe matere lahko mešane občutke. Matere, ki se odločijo za nadaljevanje dojenja med nosečnostjo, so običajno v manjšini. V nekaterih družbah je dojenje v nosečnosti neobičajno ali nesprejemljivo in ženska lahko čuti pritiske, naj otroka odstavi.

Na odločitev o dojenju v nosečnosti vpliva več dejavnikov:

–          starost doječega se otroka
–          otrokova potreba po dojenju (fizična in čustvena)
–          morebitno neugodje ob dojenju pri materi (npr. boleče bradavice)
–          pretekle izkušnje matere z dojenjem
–          morebitne zdravstvene težave matere, povezane z dojenjem
–          partnerjevi občutki o dojenju med nosečnostjo.

Mnogo otrok (več kot polovica) se odstavi še pred rojstvom sorojenca. Na to vpliva več dejavnikov:

– spremenjeno materino mleko (največ otrok se odstavi v 2. trimesečju, ko se količina mleka zmanjša in spremeni okus)
– zaradi bolečih bradavic (hormonsko pogojeno) mnoge matere omejijo dojenje
– otrok preraste potrebo po dojenju (kar ni povezano z nosečnostjo).

Glede na starost doječega se otroka ni mogoče napovedati, ali se bo med nosečnostjo odstavil. Če niste prepričani, ali bi med nosečnostjo dojili, se o tem odločajte sproti.

Potrebe dojenega otroka

Kako vemo, ali se otrok doji iz potrebe ali navade? Dojenček, mlajši od enega leta, ponavadi ni pripravljen, da bi se odstavil sam.

Če je otrok starejši in ga želite odstaviti, poskušajte predvideti, kdaj bi se rad dojil in ga takrat zamotite s čim, kar rad počne (igra, branje ipd.). Pri tem opazujte otrokovo reakcijo. Lahko poskušate spremeniti dnevno rutino, morda bo malček namesto dojenja sprejel druge aktivnosti.

Če se otrok želi dojiti kljub temu, da ga poskušate zamotiti ali mu ponuditi kaj drugega, dojenje verjetno še vedno predstavlja pravo potrebo. V tem primeru ljubeče odstavljanje zahteva veliko časa in energije. Glede na otrokovo starost se mamica lahko odloči za nadomestek (npr. stekleničko ali dudo). Otrok za tolažbo lahko začne sesati palec. Če se odločite za odstavitev, lahko otrokovo potrebo po ljubezni in bližini zadovoljite na druge načine.

Če želite nadaljevati z dojenjem, je pomembno, da nimate togih predstav o tem, kako bo potekalo dojenje v prihodnjih tednih oz. mesecih, saj se tako čustva kot tudi raven ugodja v nosečnosti lahko nepričakovano spremenijo. Prilagodljivost in upoštevanje spreminjajočih se potreb sta ključ do pozitivne izkušnje z dojenjem v nosečnosti. Mnoge mamice z nadaljevanjem dojenja lažje izpolnijo otrokove potrebe v tem pogosto stresnem obdobju.

Kaj pa nerojeni otrok?

Dobro prehranjena mamica naj ne bi imela težav pri zagotavljanju hranilnih snovi za nerojenega in doječega se otroka, če je ta starejši od enega leta. Pomembno je, da nosečnica pridobiva težo v skladu s priporočili, uživa hrano, bogato s hranilnimi snovmi, in zadosti počiva.

Zaenkrat ni medicinskih študij, ki bi raziskale vpliv dojenja na izid nosečnosti. Čeprav med dojenjem lahko pride do krčenja maternice, slednje sodi med običajen pojav v nosečnosti.

Nekatere matere v pozni nosečnosti čutijo močnejše ali pogostejše popadke, vendar o vplivih teh popadkov na nerojenega otroka ni medicinskih študij. Hormoni, ki so v nosečnosti prisotni v večjih količinah, so v materinem mleku v zelo majhnih količinah in za doječega se otroka niso škodljivi. Nerojeni otrok je izpostavljen veliko večji količini hormonov kot doječi se otrok.

Mnenje zdravstvenega osebja o dojenju v nosečnosti je zelo različno. Z dojenjem je priporočljivo prenehati v naslednjih primerih:

– bolečine v maternici ali krvavitve,
– zgodovina prezgodnjih porodov ali znaki prezgodnjega poroda,
– nezadostno pridobivanje teže v nosečnosti,
– večplodna nosečnost.

O skrbeh in dvomih se posvetujte z zdravnikom, ki je naklonjen dojenju oz. poiščite drugo mnenje pri zdravniku, ki je obenem tudi svetovalec za dojenje IBCLC.

Fizične in čustvene spremembe v nosečnosti

Medtem ko imajo nekatere matere v nosečnosti boleče bradavice oz. se jim zmanjša količina mleka oz. čustveno nihajo pri odločitvi glede nadaljevanja z dojenjem, pa obstajajo tudi matere, ki nimajo nobene od naštetih težav.

Dojenje samo po sebi ne pomeni izčrpavanja fizične energije, čeprav so nekatere ženske v nosečnosti utrujene. Prednost dojenja je tudi v tem, da mati laže prepriča dojenčka ali malčka, naj leže in se podoji, ko sama potrebuje dodaten počitek.

Kaj pa slabost? Nekatere matere občutijo večjo slabost med dojenjem. Morda je vzrok v tem, da se med dojenjem bolj zavedajo svojega telesa in se teže zamotijo z drugimi stvarmi kot sicer. V prvih mesecih v primeru slabosti lahko pomagajo majhni, pogosti obroki hrane, ki jo lahko mamica zaužije skupaj z otrokom. To lahko zmanjša slabost pri materi, hkrati pa tudi otrokovo potrebo po dojenju.

V pozni nosečnosti se nosečniški trebušček poveča, tako da se otrok teže pristavi, zato poskušajte najti udoben položaj. Večji malčki se lahko udobno dojijo v številnih položajih – če so motivirani za dojenje, ne poznajo ovir.

Ženske lahko občutijo bolečine v bradavicah že po izostanku menstruacije, druge pozno v nosečnosti, tretje nikoli. Nekatere matere se zaradi bolečih bradavic odločijo za odstavitev. Če kljub neugodju ali bolečinam želite dojiti, poskusite z dihalnimi vajami; različnimi položaji pri dojenju; z otrokom se sporazumite, da se doji bolj nežno in/ali krajši čas; poskusite lahko z ročnim iztiskanjem mleka, da bo prišlo do iztekanja mleka, še preden se otrok prisesa in na ta način zmanjšate bolečine.

Čustveno neugodje (nemir, razdražljivost) med dojenjem je običajen pojav. V tem primeru poskušajte preusmeriti svojo pozornost, npr. z branjem knjige, poslušanjem glasbe, gledanjem televizije ipd.

Hormoni, ki ohranjajo nosečnost, povzročijo zmanjšanje tvorjenja materinega mleka. To se običajno zgodi v zadnjih štirih mesecih nosečnosti. Proti koncu nosečnosti se mleko spremeni v kolostrum. Ni treba skrbeti, da bo doječi se otrok porabil ves kolostrum – ne glede na to, kako pogosto se doji – kolostrum bo na voljo tudi po porodu.

Če je doječi se otrok mlajši od enega leta, je zaradi zmanjšanja količine mleka lahko prikrajšan za pomembne hranilne snovi. Spremljajte pridobivanje otrokove teže in mu zagotovite dodatke, če so potrebni.

Ko se količina mleka zmanjša, se nekateri dojenčki ali malčki dojijo manj ali se odstavijo. Nekateri otroci začnejo uživati več druge hrane. Nekateri otroci se odstavijo, ker se spremeni okus materinega mleka. Drugih otrok pa nobena od naštetih sprememb ne moti in z dojenjem nadaljujejo.

Čeprav se otrok v nosečnosti lahko odstavi, to še ni zagotovilo, da se ne bo želel dojiti, ko se bo rodil novorojenček. Če ne želite dojiti starejšega otroka, mu svoje mleko lahko (v pokušino) ponudite na žlički ali v skodelici.

Vabljeni k branju sorodnega članka o tandemskem dojenju: http://www.rumina.si/tandemsko-dojenje/