Zamašeni mlečni vodi so ena najpogostejših težav, s katerimi se soočajo doječe matere. Mnoge se prestrašijo, da se bo razvilo kaj hujšega, in pogosto pričnejo z masiranjem prizadetega predela, obkladki, črpanjem ipd. Ob ponavljajočih se težavah pa marsikatera mamica prisluhne priporočilu, naj poskusi z jemanjem lecitina.

Toda – ali lecitin res pomaga?

Kaj sploh pomeni »zamašen mlečni vod«?

Čeprav doji na milijone žensk po svetu, je presenetljivo, da je na temo zamašenih vodov zelo malo znanstvenih raziskav.

Po definiciji programa WIC (USDA) je zamašen mlečni vod:

»… občutljiva, boleča zatrdlina ali vozliček v dojki, do česar pride, če mlečni vod ni ustrezno izpraznjen. Za zamašenim vodom nastane pritisk, okoliško tkivo pa postane razdraženo.« Vendarle pa pravzaprav ne vemo, kaj konkretno je »zamašek«. Namesto jasne definicije gre bolj za opis občutka in stanja.

Je zamašek res maščoba?

Najpogostejša razlaga je, da naj bi bil zamašek sestavljen iz maščobe v mleku, kar je tudi razlog, da se omenja lecitin – snov, ki deluje kot emulgator. Maščoba in voda se sicer ne mešata, emulgatorji pa pomagajo, da se pomešata.

Po tej logiki naj bi lecitin nekako prišel v prsi in pomagal »raztopiti« zamašek, preprečil sprijemanje maščob in izboljšal pretok mleka. To se zdi logično, zato se je priporočilo glede jemanja lecitina tako razširilo – kar pa še ne pomeni, da tudi dejansko deluje.

Kaj pa dokazi?

Na PubMedu ni niti ene študije, ki bi preučevala uporabo lecitina pri doječih materah, kar pomeni, da ne vemo:

– ali sploh deluje
– kakšen odmerek naj bi bil učinkovit
– kako vpliva na telo pri dolgotrajni uporabi.

Gre torej za priporočilo, ki temelji predvsem na izkušnjah in prepričanjih – ne na dokazih.

Ali lecitin sploh lahko pride do prsi?

Teoretično naj bi lecitin po zaužitju prišel v dojki in vplival na sestavo mleka.

Ko lecitin zaužijemo, se v prebavilih (zaradi želodčne kisline) razgradi na maščobne kisline, zato najverjetneje ne pride do dojke v obliki, v kateri naj bi »raztapljal zamaške«

V enem izmed eksperimentalnih poskusov so mleku dodali snovi, ki posnemajo »zamašek« iz maščobe (npr. maslo, svinjska mast), primešali različne oblike lecitina in vzorce močno mešali, vendar se maščoba ni stopila, raztopil se ni niti lecitin. Tudi v takšnih (idealiziranih) pogojih lecitin ni imel pričakovanega učinka.

Zakaj se lecitin vseeno tako pogosto priporoča?

Zanimivo je, da se je lecitin kot rešitev za zamašene vode začel pojavljati šele v zadnjih 20 letih.

Kljub pomanjkanju dokazov se lecitin pogosto priporoča, ker:

– nimamo jasne razlage, zakaj do t.i. zamašitve sploh pride
– se priporočila hitro širijo iz prakse (med mamami, na forumih, tudi med strokovnjaki in proizvajalci)
– proizvajalci nimajo posebnega interesa vlagati v raziskave, če se izdelek že dobro prodaja.

Hkrati pa je tu prisoten še povsem človeški vidik – ko se pojavi bolečina in skrb, si želimo, da bi težava čim prej minila, zato smo pripravljene poskusiti marsikaj. Ker lecitin večinoma nima resnih stranskih učinkov, se pogosto znajde na seznamu rešitev v slogu: »Poskusi, mogoče bo pa pomagalo.«

Je lecitin varen?

Večina žensk lecitin dobro prenaša. Med možnimi stranski učinki so prebavne težave (napenjanje, mehko blato), sicer pa resnih neželenih učinkov običajno ni, kar je verjetno tudi razlog, da matere »poskusijo« z jemanjem.

Čudežna rešitev?

Pri težavah z dojenjem se pogosto ukvarjamo z iskanjem čudežne rešitve, bistveno pa je poiskati vzrok in ga nasloviti. To je ključni del, ki pogosto ostane spregledan.

Zatrdlina v dojki skoraj nikoli ni naključje, temveč je lahko znak, da:

– se dojka ne prazni optimalno
– je nekje pritisk (nedrček, naramnica, položaj pri spanju, nosilka ipd.)
– otrok ne sesa učinkovito
– so razmiki med podoji predolgi
– je telo preobremenjeno in potrebuje počitek.

Smiselno se je vprašati, zakaj se pojavljajo zatrdline.

Kaj storiti?

Namesto da se osredotočimo samo na dodatek (lecitin), je pogosto bolj učinkovito:

– pogledati pristavljanje in otrokov položaj pri dojenju
– poskrbeti za pogosto in učinkovito praznjenje dojke
– razbremeniti pritisk na dojko
– nežno podpreti pretok,

predvsem pa poiskati vzrok, ne le gasiti simptomov.

Kako lahko pomagam?

Če se zatrdline pogosto pojavljajo in izzivom niste kos sami, je smiselno celostno svetovanje pri dojenju, ki zajema opazovanje dojenja, pristavljanja, tehnike sesanja in obravnavanje konkretne situacije doječega para, da skupaj poiščemo in naslovimo dejanski vzrok težav.

Če dojenje ni lahkotno in enostavno, je priporočljivo raziskati, kaj se dogaja. Na ta način ne rešujemo samo trenutnih težav, ampak pomagamo preprečiti, da bi se te ponavljale.

Povzeto po predavanju dr. Kaytlin Krutch (Infant Risk Center, Texas Tech University Health Sciences Center)


Morda bi vas zanimalo: Mašenje mlečnih vodov