Če te vrstice berete po carskem rezu, je za vami izjemno naporna izkušnja, saj vaše telo okreva po porodu in operativnem posegu hkrati. Morda ste utrujeni, omotični, vas boli rana in se težko premikate, z vami pa je novorojenček, ki vas potrebuje. Ja, začetek dojenja v takšnih okoliščinah je res zahteven.

Carski rez lahko vpliva na prve ure in dni dojenja. Zaradi bolečine, stresa, zdravil ali morebitne ločitve matere in otroka se lahko prvi podoji vzpostavljajo počasneje, naval mleka pa lahko nekoliko zakasni. Seveda to nikakor ne pomeni, da je z vami kaj narobe. Pomeni le, da potrebujete čas, podporo in nežnost.

Z zgodnjim kožnim stikom (koža na kožo), pogostim pristavljanjem in po potrebi ročnim iztiskanjem mleziva oz. črpanjem mleka je dojenje mogoče vzpostaviti tudi po carskem rezu.

Nasveti v tem prispevku pa so primerni tudi za mamice po dolgem, napornem oz. težkem porodu, ki potrebujejo več časa za okrevanje.

Niste sami. Vaše telo zmore. V nadaljevanju so po korakih nanizani ključni nasveti, ki vam bodo v pomoč pri vzpostavljanju dojenja.

1. dan (0–24 ur po porodu)

Glavni cilj: kožni stik (koža na kožo) + prvi podoji

• čim več kožnega stika, ki je pomemben tudi zaradi otrokovega imunskega sistema (tudi več ur skupaj, udobno se namestite, pri nameščanju dojenčka v primeren položaj naj pomaga npr. partner, da dojenček ne pritiska ob rano)
• prvi podoj v prvi uri oz. čim prej (prosite osebje, pomaga podpora partnerja).

Dojenje: vsaj 8x v 24 urah (ni treba točno na vsake 3 h)

• zaspan dojenček (pogosto po carskem rezu) – čim več kožnega stika, kar spodbudi refleks iskanja in sesanja; nežno prebujanje
• če dojenček sesa slabotno, neučinkovito – začnemo ročno iztiskati mlezivo na 2–3 ure ali pogosteje in ga npr. po žlički začnemo takoj dajati dojenčku v usta
• idealno: 1 pokakana plenička (mekonij, to je prvo črno, lepljivo blato)
• normalno je, da so količine mleziva majhne (nekaj kapljic do nekaj ml)
• izogibamo se rutinskemu dodajanju adaptiranega mleka, razen če je medicinsko indicirano
• po splošni anesteziji je dojenje varno takoj, ko je mati budna in odzivna
• počitek med podoji (podpora partnerja).

2. dan (24–48 ur)

Glavni cilj: kožni stik + čim pogostejše dojenje / »praznjenje« prsi

• opazujte dojenčka, ali opazite požiranje?
• dojite v položajih, pri katerih dojenček ne pritiska na rano, npr. polleže, dojenček diagonalno ali prečno na materinem telesu, leže na boku
• če dojenje ni učinkovito: po podoju ročno iztiskajte mleko; ko pride do navala mleka, lahko pričnete črpati s črpalko (pazite na pravo velikost prsnega nastavka črpalke)
• idealno: 2 pokakani plenički (temno ali morda že prehodno blato)
• infuzije med porodom lahko povzročijo večjo začetno izgubo teže pri otroku (zaradi tekočin), kar lahko vpliva na interpretacijo teže
• če je otrok ločen od matere, je priporočljivo ročno iztiskanje ali črpanje vsaj 8–10x v 24 urah (ni treba točno po urniku)
• pri občutku, da prsi postajajo napete – prihaja naval mleka, čim pogosteje dojite ali črpajte;
• če je kolobar napet, ga tik pred dojenjem zmehčajte takole.

3. dan (48–72 ur)

Glavni cilj: čim pogostejše dojenje, da olajšamo naval mleka

• do navala mleka običajno pride: med 2. in 4. dnem po porodu (48–72 ur)
• po težkem porodu ali carskem rezu lahko pride do navala mleka z zakasnitvijo: po 4.–5. dnevu (več kot 72–96 ur po porodu)
• če se do 5.–6. dne količina mleka očitno ne poveča, poiščite strokovno pomoč
• zakasnitev navala mleka je pogostejša po urgentnem carskem rezu ali ob večji izgubi krvi
• stres, bolečina in utrujenost lahko vplivajo na sproščanje oksitocina (hormona, ki omogoča refleks iztekanja mleka)
• čustvena podpora po težkem ali travmatičnem porodu je zelo pomembna za vzpostavljanje dojenja
• vsaj 3–4 polulane pleničke (proti koncu 3. dne)
• 3 pokakane pleničke
• če so dojke zelo napete: pogosto pristavljanje, po potrebi malo iztisnite do olajšanja
• če so dojke boleče, imate vročino ali otrok ne odvaja dovolj, takoj poiščite pomoč.

Dobro je vedeti:

• Carski rez sam po sebi ne pomeni, da dojenje ne bo steklo – pogosto pa v prvih dneh zahteva več truda in podpore.
• Ne glede na način poroda je ključno, da z dojenjem začnemo čim prej, se udobno namestimo in imamo dojenčka čim več pri sebi ter dojimo res pogosto. Prepogosto dojenje ne obstaja.
• Nočno dojenje je posebej pomembno zato, da vzpostavimo tvorjenje zadostnih količin mleka (ponoči je raven hormona prolaktina višja).
• Dojenje je lahko nekoliko nelagodno, ne sme pa boleti!
• Dojenje po urniku ni priporočljivo – namesto tega raje opazujemo otroka in se ravnamo po njem, nujno je prepoznati, ali dejansko pije, požira mleko. Na uro gledamo le, če je dojenček zaspanček in se ne prebuja sam.
• Če se otrok ne doji, mleko iztiskamo ročno mleko oz. ga po navalu mleka črpamo (priporočljiv je posvet z izkušeno svetovalko za dojenje, ki pomaga izbrati ustrezno črpalko in določiti primeren režim črpanja).
• Utrujenost je normalna, saj okrevanje po carskem rezu ali težkem porodu zahteva veliko več časa. Posvetite se okrevanju in dojenju, bližnji naj pomagajo poskrbeti za dojenčka, gospodinjstvo ipd.
• Poiskati pomoč ni znak šibkosti, nasprotno. Zaslužite si vso pomoč in podporo na svetu, za vami je težka preizkušnja in ste podarili novo življenje!