Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.

Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral!

Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več.

Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane!

Na pomoč, moj dojenček ne kaka!

Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan [Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!]

Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to ne bo pomagalo, svečko. [?!] 

V dobri veri, da dela prav, si je mamica pridno beležila število podojev – ves čas si je beležila pridobivanje teže, pa tudi na kateri strani in kako dolgo je dojila, nekaj časa je tudi tehtala podoje … Pokazala mi je A4 blok s številnimi popisanimi listi, polnimi številk, minut, mililitrov, ki ga je s seboj odnesla tudi k pediatru. [Že na prvi pogled je bilo očitno, da bi bilo podojev lahko več in da dojenček ne dobiva dovolj mleka!]

Kaj merimo in kako?

Ni mogoče prešteti vsega, kar šteje in ne šteje vse, kar je mogoče prešteti, je dejal Einstein. Ja, številke so pomembne, niso pa vse. Vedno moramo gledati celo sliko! Dojenček in mama sta eno. Kako se otrok doji. Ali dobro sesa. Kaj se da storiti, da bo sesanje učinkovitejše? Da bo več mleka?

Če bi podatke o novorojenčkovi teži vnesli v tabelo rasti SZO, bi ugotovili, da je stanje skrajno resno in takojšnje ukrepanje nujno – teža je namreč s skoraj 50. percentile padla na 3. percentilo! Ne glede na vse številke: že samo dojenčkov videz je sporočal, da potrebuje več hrane.

Včasih je steklenička nujna!

Tako kot po eni strani ni smiselno dajanje dodatka, če za to ni upravičenih razlogov, je nesmiselno čakati in upati, da se bo problem z dojenjem rešil sam od sebe. Dojenček potrebuje hrano! Če je možno, dojenčka po potrebi dohranjujemo na prsih. Seveda je bistveno preprečiti težave pri dojenju ali jih pravočasno prepoznati in reševati z ukrepi v najboljšem interesu dojenčka in matere. Vedno brez izjeme pa se držimo pravila, da je treba nahraniti dojenčka!

Tipični domino efekt

Medtem ko se je takoj po rojstvu otrok dojil, pa se je

1. problem pojavil že v prvih 24 urah:

Novorojenček je spal, sestre so materi svetovale, naj počiva, saj ima otrok dovolj rezerve. [Eden najbolj zakoreninjenih zmotnih nasvetov!]

2. problem je sledil 2. dan:

Drugi dan je mamica začela dojiti »redno na 3 ure«. [Prav tako eden najbolj zakoreninjenih in zmotnih, za mnoge mamice in dojenčke usodnih nasvetov, kar zadeva dojenje.]

3. problem – kako tipično:

Ko so novorojenčka tretji dan stehtali [Je bilo tehtanje pravilno?], naj ne bi dovolj pridobival na teži [Zakaj? Kaj je vzrok?] in so takoj

4. problem – zgolj začetno gašenje požara:

predlagali dodatek mlečne formule po steklenički [Ne da bi kdorkoli opazoval dojenje, ugotovil, ali otrok sesa učinkovito, kaj bi se še dalo izboljšati – na primer povečati pogostost podojev].

5. problem – logično nadaljevanje prvih 4 problemov:

Tako je mamica nadaljevala z dojenjem na vsaki dojki po približno 10 minut, dala stekleničko, črpala na 3h. [Če se je otrok dojil učinkovito, bi problem rešili s pogostejšim dojenjem. Če se novorojenček ni dojil učinkovito, bi bilo treba ugotoviti zakaj in mu pomagati. Materi bi bilo treba pomagati, da bi vzpostavila laktacijo (dovolj mleka) – po potrebi bi si mleko dodatno ročno iztiskala oziroma črpala ter ga dohranjevala na prsih, saj se je pristavljal.]

6. problem – komu mar tole sr**je?

Kako to, da ni bilo nikomur jasno, da dojenček nima česa kakati? Ne le, da matere nihče ni povprašal po pokakanih/polulanih pleničkah – celo ko je zaskrbljena sama iskala pomoč, ker otrok ni kakal, je prejela zgoraj omenjene nasvete.

Otrok je v porodnišnici sicer kakal 3x, potem pa doma čez 1 teden 2x. Zatem dojenček kar 20 dni [Do posveta, ko je mamica dojenčka začela dojiti pogosteje in ga dohranjevati z dodatkom.] ni kakal!  Skoraj 5 tednov star novorojenček je v svojem življenju kakal le 3x v porodnišnici, doma pa potem le 4x – skupno torej 7x! [Brez zamere, tole pa je res eno veliko sr**je!]

7. problem – neustrezni »breastfeeding management«

Mamica je otroka zbujala na približno 3 ure, proti večeru je dodala stekleničko ali dve, saj se ji je zdelo, da nima dovolj mleka in ji je tako svetovala tudi patronažna sestra.

Tako v porodnišnici kot tudi od patronažne sestre je mamica dobila nasvet, naj doji na 3 ure po 15 minut na vsaki strani. Ko se ji je začel mastitis na obeh straneh, je dojila, črpala, masirala in grela, med podoji pa je na prsi dajala zelje. Ob izboljšanju je nehala dojiti na obeh straneh. Otroka je tako na vsake tri ure dojila le na eni strani po približno 15 minut.

8.problem – pomanjkanje podpore

Ne le, da je mamico na cedilu pustil sistem zdravstvenega varstva, tudi od domačih je poslušala, da ženske v rodu pač nimajo mleka in naj se sprijazni, da je tudi pri njej tako. Da ni nič narobe, če otrok po steklenički »gor zraste«. [Že po 24 urah pogostega pristavljanja in dohranjevanja je mamica začutila, da so prsi bolj polne, medtem ko je dojila na eni strani, ji je na drugi strani pričelo iztekati mleko, dojenček pa je trikrat zapovrstjo kakal.]

Ampak mamica se ni predala!

Koliko žensk ve, da pomoč obstaja, vendar jim je preveč nerodno, da bi jo poiskale. Menijo, da je dojenje naravno in bi se morale same znajti, znati. No, saj je tudi porod naraven, pa večinoma ne rojevamo brez spremstva drugih.

Čestitke mamici, ker je sledila občutku, da nekaj ni v redu, in je šla do konca. Ker ni odnehala. Ker je poiskala pomoč. Grami gredo lepo gor, mleka je več. Ostajam optimistka, vendar še vedno preverjam, kako jima gre.

Morda bi vas zanimalo:
Taktika za več mleka in gramov
Dojenje v prvih dneh
Tehtanje dojenčka – kako se izognemo napakam
Kakšna pomoč pri dojenju je na voljo pri nas?
Tabele rasti za dojene otroke, ki jih je pripravila SZO
Materinstvo v številkah – materinstvo v krizi

Hvala, da spremljate moj blog, vabljeni tudi na predavanja za mamice z dojenčki, priprave na porod in dojenje.